Page 203 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 203
na morju
pešte preko Reke do Benetk in Ancone ter nazaj pa 40 kron v prvem ter 30
kron v drugem razredu vlaka in prvem razredu parnika.237 Prometne poveza-
ve tudi na daljše razdalje so bile dobro organizirane in med seboj povezane.
Potniki so glede na kraj prihoda in odhoda lahko kombinirali uporabo par-
nika in vlaka.
Tisti, ki so v Opatijo pripotovali po kopnem, so se od leta 1873 lahko
posluževali odcepa južne železnice na relaciji Pivka–Reka (Matulji) (Vasko-
-Juhász, 2005) ali proge od Divače do Pulja, ki je bila speljana leta 1876 (Istr-
ska državna železnica/Istrianer Staatsbahn).238 Obe progi sta spodbudili turi-
stični razvoj v Istri, predvsem v Opatiji, ki je že takrat slovela kot »rajski kraj«
(Studen, 1995; Rozman, 1896) oziroma je bila priljubljena izletniška točka,
čeprav je pravi turistični razvoj doživela šele na začetku 80-ih let 19. stoletja. Iz
Pulja in Reke so potniki naprej do Opatije najpogosteje potovali s parnikom.
Na turistični pomen Opatije kažejo tudi železniške povezave s prestol-
nicama Dunajem in Budimpešto, kar je razumljivo, saj je večina domačih go-
stov prihajala iz ogrskih dežel in iz Dunaja. Za spodbujanje obiska nemških
gostov je bila uvedena tudi dnevna povezava na relaciji München–Reka (pre-
ko Salzburga– Beljaka–Jesenic–Ljubljane) (Bressan, 2007, 243). Za Dunaj je
s postaje Opatija–Matulji potekala povezava z južno železnico preko že ome-
njene Pivke, za Budimpešto pa preko Reke in Zagreba s Kraljevo madžarsko
državno železnico (Royal Hungarian States Railway) (sliki 6 in 7). Iz Opa-
tije/Matulji preko Pivke do Dunaja je vozilo več vlakov. Najboljšo povezavo
je nudil ekspresni vlak s spalnim vagonom, ki je vodil na Dunaj. Ravno tako
je vozilo več vlakov na relaciji Reka–Budimpešta. Turisti so lahko vozovni-
co kupili in opravili registracijo prtljage preko družbe Nagel & Wortmann v
Hotelu Stephanie v Opatiji. Vendar vodnik iz leta 1905 navaja le urnik za na-
vedene železniške proge, cenika ne vsebuje (Glax, 1905, 133). Do Opatije so po-
tniki najpogosteje potovali prek Matulj. Na tej relaciji oziroma relaciji Matu-
lji–Opatija–Lovran je leta 1906 ministrstvo za železnice odobrilo izgradnjo
male ozkotirne proge,239 tramvaj je bil speljan leta 1908 (Muzur, 1998, 99).
237 Za pot s parnikom z Reke do Benetk in Ancone ter nazaj je potnik odštel od 6 do 16 kron, odvisno
od luksuza, torej tretjega razreda na palubi, prvega razreda s posteljo ali za salonsko kabino s
posteljo.
238 Proga, ki je peljala od Divače preko Pazina do Pulja, je bila dolga 122 km. Otvoritev je potekala na
dan cesarjevega rojstnega dne, 18. 1. 1876. Dva dneva po odprtju proge je bil odprt še 21 km dolg
odcep Kanfanar–Rovinj. Železniška trasa od Trsta do Kozine in Hrpelj je bila zgrajena leta 1887.
239 Koncesijo za izgradnjo električne železnice z ozkim tirom je dobilo podjetje Jakoba Ludwiga
Münza z Dunaja. V: Državni zakonik, za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru, XCVI,
12. 11. 1906, 222. Razglas ministrstva za železnice o dopustilu male železnice z ozkim tirom,
obratovane z električno silo, od Opatije–Matulj čez Volosko in Opatijo v Lovran, 1078–82.
201
pešte preko Reke do Benetk in Ancone ter nazaj pa 40 kron v prvem ter 30
kron v drugem razredu vlaka in prvem razredu parnika.237 Prometne poveza-
ve tudi na daljše razdalje so bile dobro organizirane in med seboj povezane.
Potniki so glede na kraj prihoda in odhoda lahko kombinirali uporabo par-
nika in vlaka.
Tisti, ki so v Opatijo pripotovali po kopnem, so se od leta 1873 lahko
posluževali odcepa južne železnice na relaciji Pivka–Reka (Matulji) (Vasko-
-Juhász, 2005) ali proge od Divače do Pulja, ki je bila speljana leta 1876 (Istr-
ska državna železnica/Istrianer Staatsbahn).238 Obe progi sta spodbudili turi-
stični razvoj v Istri, predvsem v Opatiji, ki je že takrat slovela kot »rajski kraj«
(Studen, 1995; Rozman, 1896) oziroma je bila priljubljena izletniška točka,
čeprav je pravi turistični razvoj doživela šele na začetku 80-ih let 19. stoletja. Iz
Pulja in Reke so potniki naprej do Opatije najpogosteje potovali s parnikom.
Na turistični pomen Opatije kažejo tudi železniške povezave s prestol-
nicama Dunajem in Budimpešto, kar je razumljivo, saj je večina domačih go-
stov prihajala iz ogrskih dežel in iz Dunaja. Za spodbujanje obiska nemških
gostov je bila uvedena tudi dnevna povezava na relaciji München–Reka (pre-
ko Salzburga– Beljaka–Jesenic–Ljubljane) (Bressan, 2007, 243). Za Dunaj je
s postaje Opatija–Matulji potekala povezava z južno železnico preko že ome-
njene Pivke, za Budimpešto pa preko Reke in Zagreba s Kraljevo madžarsko
državno železnico (Royal Hungarian States Railway) (sliki 6 in 7). Iz Opa-
tije/Matulji preko Pivke do Dunaja je vozilo več vlakov. Najboljšo povezavo
je nudil ekspresni vlak s spalnim vagonom, ki je vodil na Dunaj. Ravno tako
je vozilo več vlakov na relaciji Reka–Budimpešta. Turisti so lahko vozovni-
co kupili in opravili registracijo prtljage preko družbe Nagel & Wortmann v
Hotelu Stephanie v Opatiji. Vendar vodnik iz leta 1905 navaja le urnik za na-
vedene železniške proge, cenika ne vsebuje (Glax, 1905, 133). Do Opatije so po-
tniki najpogosteje potovali prek Matulj. Na tej relaciji oziroma relaciji Matu-
lji–Opatija–Lovran je leta 1906 ministrstvo za železnice odobrilo izgradnjo
male ozkotirne proge,239 tramvaj je bil speljan leta 1908 (Muzur, 1998, 99).
237 Za pot s parnikom z Reke do Benetk in Ancone ter nazaj je potnik odštel od 6 do 16 kron, odvisno
od luksuza, torej tretjega razreda na palubi, prvega razreda s posteljo ali za salonsko kabino s
posteljo.
238 Proga, ki je peljala od Divače preko Pazina do Pulja, je bila dolga 122 km. Otvoritev je potekala na
dan cesarjevega rojstnega dne, 18. 1. 1876. Dva dneva po odprtju proge je bil odprt še 21 km dolg
odcep Kanfanar–Rovinj. Železniška trasa od Trsta do Kozine in Hrpelj je bila zgrajena leta 1887.
239 Koncesijo za izgradnjo električne železnice z ozkim tirom je dobilo podjetje Jakoba Ludwiga
Münza z Dunaja. V: Državni zakonik, za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru, XCVI,
12. 11. 1906, 222. Razglas ministrstva za železnice o dopustilu male železnice z ozkim tirom,
obratovane z električno silo, od Opatije–Matulj čez Volosko in Opatijo v Lovran, 1078–82.
201
