Page 205 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 205
na morju
zarjal na konkurenco bližnjega Sesljana. Parnik, ki je prevažal potnike v
Gradež, se je na poti ustavljal tudi v Sesljanu, razvijajočem se turističnem
kraju, kar bi lahko ogrozilo dotok turistov v gradeško laguno, saj so potni-
ki na parniku lahko izstopili že v Sesljanu in se odločili za letovanje v tam-
kajšnjem letovišču. Zaradi tega je predlagal vzpostavitev direktne linije med
Gradežem in Trstom.241
Po kopnem so bile povezave z Gradežem deloma vzpostavljene konec 19.
stoletja, ko je bila leta 1894 zgrajena železniška linija Tržič–Cervignano;242 od
Cervignana naprej je pot vodila s poštno kočijo do kraja Belvedere in nato s
parnikom do končnega cilja. Šele leta 1910 je bila vzpostavljena železniška li-
nija Cervignano–Belvedere–Gradež s končno postajo v kraju Belvedere, kjer
so tračnice pripeljale do pomola, od koder so se potniki vkrcali na parnik (Bo-
emo, 1992, 48–49). Proga je služila prevozu potnikov (turistov) in blaga/to-
vora. V zdravilišču so se nadejali, da bo proga pripomogla tudi k dotoku iz-
letnikov, zlasti nedeljskih turistov iz bližnjega Trsta (Luchitta, 1995). Boljše
prometne povezave z večjimi mesti države so bile vzpostavljene po letu 1905
oziroma po izgradnji bohinjske (Transalpina/Wocheinerbahn) (1906) in tur-
ske proge (1909), ki sta izboljšali prometne povezave južne železnice s severni-
mi programi in večjimi središči države.
Na uspešen turistični razvoj, ki ga je Gradež doživljal na začetku prej-
šnjega stoletja, kaže informacija iz vodnika leta 1914, kjer so navedene držav-
ne in mednarodne železniške povezave (Krakov, Dunaj, Gradec, Budimpe-
šta, Benetke, Praga, Berlin) z Gradežem. V povprečju je v obdobju 1889–1899
v Gradežu letovalo več kot 38 % obiskovalcev iz raznih evropskih držav, s tem,
da se je konec stoletja njihov odstotek manjšal na račun domačih gostov. V no-
vem stoletju so gosti iz Evrope v povprečju dosegali 13% obiskovalcev Grade-
ža. Njihovo število se je v tem obdobju sicer manjšalo oziroma je nihalo nekje
med 300 in 800. Glede na oglas v vodniku in glede na oglaševanje ali glede na
oglas v oglaševanju prometnih povezav Gradeža s pomembnimi evropskimi
mesti bi lahko sklepali, da so v kraju te obiskovalce želeli privabiti v čim več-
jem številu (Grado, 1914).
Tudi v Portorožu so se v drugi polovici 19. stoletja vzpostavljale redne
parniške linije. Dnevna parniška linija med Trstom in Puljem je bila uvedena
leta 1876 (Blažević, 1987, 53), kmalu za tem, leta 1879, pa je bila ustanovljena
241 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari
(bagni), š. 1219: Processo Verbale della seduta della Commissione di Cura di Grado, 25. 4. 1901, N.
201.
242 To linijo je vodila družba Società Ferroviaria Friulana.
203
zarjal na konkurenco bližnjega Sesljana. Parnik, ki je prevažal potnike v
Gradež, se je na poti ustavljal tudi v Sesljanu, razvijajočem se turističnem
kraju, kar bi lahko ogrozilo dotok turistov v gradeško laguno, saj so potni-
ki na parniku lahko izstopili že v Sesljanu in se odločili za letovanje v tam-
kajšnjem letovišču. Zaradi tega je predlagal vzpostavitev direktne linije med
Gradežem in Trstom.241
Po kopnem so bile povezave z Gradežem deloma vzpostavljene konec 19.
stoletja, ko je bila leta 1894 zgrajena železniška linija Tržič–Cervignano;242 od
Cervignana naprej je pot vodila s poštno kočijo do kraja Belvedere in nato s
parnikom do končnega cilja. Šele leta 1910 je bila vzpostavljena železniška li-
nija Cervignano–Belvedere–Gradež s končno postajo v kraju Belvedere, kjer
so tračnice pripeljale do pomola, od koder so se potniki vkrcali na parnik (Bo-
emo, 1992, 48–49). Proga je služila prevozu potnikov (turistov) in blaga/to-
vora. V zdravilišču so se nadejali, da bo proga pripomogla tudi k dotoku iz-
letnikov, zlasti nedeljskih turistov iz bližnjega Trsta (Luchitta, 1995). Boljše
prometne povezave z večjimi mesti države so bile vzpostavljene po letu 1905
oziroma po izgradnji bohinjske (Transalpina/Wocheinerbahn) (1906) in tur-
ske proge (1909), ki sta izboljšali prometne povezave južne železnice s severni-
mi programi in večjimi središči države.
Na uspešen turistični razvoj, ki ga je Gradež doživljal na začetku prej-
šnjega stoletja, kaže informacija iz vodnika leta 1914, kjer so navedene držav-
ne in mednarodne železniške povezave (Krakov, Dunaj, Gradec, Budimpe-
šta, Benetke, Praga, Berlin) z Gradežem. V povprečju je v obdobju 1889–1899
v Gradežu letovalo več kot 38 % obiskovalcev iz raznih evropskih držav, s tem,
da se je konec stoletja njihov odstotek manjšal na račun domačih gostov. V no-
vem stoletju so gosti iz Evrope v povprečju dosegali 13% obiskovalcev Grade-
ža. Njihovo število se je v tem obdobju sicer manjšalo oziroma je nihalo nekje
med 300 in 800. Glede na oglas v vodniku in glede na oglaševanje ali glede na
oglas v oglaševanju prometnih povezav Gradeža s pomembnimi evropskimi
mesti bi lahko sklepali, da so v kraju te obiskovalce želeli privabiti v čim več-
jem številu (Grado, 1914).
Tudi v Portorožu so se v drugi polovici 19. stoletja vzpostavljale redne
parniške linije. Dnevna parniška linija med Trstom in Puljem je bila uvedena
leta 1876 (Blažević, 1987, 53), kmalu za tem, leta 1879, pa je bila ustanovljena
241 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari
(bagni), š. 1219: Processo Verbale della seduta della Commissione di Cura di Grado, 25. 4. 1901, N.
201.
242 To linijo je vodila družba Società Ferroviaria Friulana.
203
