Page 233 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 233
pod zemljo
stitev izredno siromašna (Clement, 1920, 97). O slabih cestah je nekaj več kot
20 let pred njegovim obiskom ob vizitaciji tržaškega škofa Millerja (leta 1693)
poročal tudi Rossetti. Z izjemo glavne poti, ki je vodila iz Kranjske in Istre
proti obalnemu območju in obratno, so bile stranske poti slabo vzdrževane.
Pot je bila zaradi tega napornejša in posledično daljša (Durissini, 1998, 5).
Član Kraljeve družbe v Londonu, sicer Nemec, Johann Georg Keyssler,
je leta 1730 potoval čez slovensko in hrvaško ozemlje. Iz Trsta se je preko So-
cerba, Reke, Postojne (kjer je obiskal Črno jamo), Predjame, Planine, Cerkni-
ce, Idrije, Vrhnike, Ljubljane in Celja peljal do Gradca (Shaw, 1997a). O do-
mačinih je pisal, da so govorili slovanski jezik, vendar so prebivalci vseh slojev
znali tudi italijansko in nemško (Shaw, 2008, 67). Med drugim je opisal tudi
Socerbsko jamo v bližini gradu sv. Servula na hribu in jo označil za precej ve-
liko, ponekod slabo prehodno. V njenem prvem delu je bil oltar, kjer so včasih
imeli mašo.14 V drugi jami pod gradom naj bi prebivalci sosednjih vasi v nevar-
nih časih skrivali svoje imetje. Keysler je pisal tudi o Postojni, kjer je obiskal
jamo in v njej opisal nenavadne figure in oblike kapnikov, ki so obiskovalcu
burile domišljijo.15 Pri tem je potrebno upoštevati, da je obisk podzemlja po-
tekal večinoma v temi in po spolzki poti, kar je popotovanju dodalo še nevar-
nejši in skrivnostnejši značaj. Zaradi tega taki odzivi in opisi ne presenečajo,
saj Keyssler ni edini popotnik predindustrijske dobe, ki je zapisal tovrstne ob-
čutke. Najbolj so ga nedvomno pritegnili naravni pojavi, kot na primer tudi
reka Pivka, o kateri je pisal z navdušenjem (Shaw, 2008, 66–67).16
Richard Pococke si je leta 1736 in 1737 na svoji poti ogledal Cerkniško
jezero, Idrijo, Trst in Istro do Pulja. Z njim je potoval tudi Jeremiah Milles,
ki je za seboj pustil zapise s potovanja. Na skupnem potovanju sta se s Pococ-
kom ustavila pri Cerknici, kjer sta ostala dva dni. Zanimala sta se za presiha-
joče jezero. Pot ju je zanesla tudi do Postojnske in Črne jame, Idrije, Trsta in
Gorice (Shaw, 1997a; Carmichael, 1991). Iz Trsta sta se odpravila do Socerb-
ske jame, ki jo je Milles na kratko omenil v svojih pismih. O Postojnski jami
14 »About a German mile from Trieste, the castle of S. Servulo stands on a high mountain, whi-
ch yields a very pleasant prospect. Near it is the entrance of a famous cavern […] In the first cell
you come into, mass is celebrated at certain times, for which purpose it is furnished with an altar«
(Shaw, 2008, 66).
15 »The sides are covered with all kind of figures, formed by the same exsudations, to which the ima-
gination of the curious spectator frequently gives various forms never intended by nature; so that
is not all strange that some people should make out the heads of horses, dragons, tygers, and seve-
ral other animals, among these stalactical substances« (Shaw, 2008, 66).
16 »It is very remarkable that te river Poig, which rises in this mountain about a German mile from
Adelsberg, runs again to it with an inverted coursem loses itself near the entrance of the cavern,
and falls a great depth into the rock, as is evident from its roaring noisem and the sound caused by
flinging a stone into the hole« (Shaw, 2008, 66–67).
231
stitev izredno siromašna (Clement, 1920, 97). O slabih cestah je nekaj več kot
20 let pred njegovim obiskom ob vizitaciji tržaškega škofa Millerja (leta 1693)
poročal tudi Rossetti. Z izjemo glavne poti, ki je vodila iz Kranjske in Istre
proti obalnemu območju in obratno, so bile stranske poti slabo vzdrževane.
Pot je bila zaradi tega napornejša in posledično daljša (Durissini, 1998, 5).
Član Kraljeve družbe v Londonu, sicer Nemec, Johann Georg Keyssler,
je leta 1730 potoval čez slovensko in hrvaško ozemlje. Iz Trsta se je preko So-
cerba, Reke, Postojne (kjer je obiskal Črno jamo), Predjame, Planine, Cerkni-
ce, Idrije, Vrhnike, Ljubljane in Celja peljal do Gradca (Shaw, 1997a). O do-
mačinih je pisal, da so govorili slovanski jezik, vendar so prebivalci vseh slojev
znali tudi italijansko in nemško (Shaw, 2008, 67). Med drugim je opisal tudi
Socerbsko jamo v bližini gradu sv. Servula na hribu in jo označil za precej ve-
liko, ponekod slabo prehodno. V njenem prvem delu je bil oltar, kjer so včasih
imeli mašo.14 V drugi jami pod gradom naj bi prebivalci sosednjih vasi v nevar-
nih časih skrivali svoje imetje. Keysler je pisal tudi o Postojni, kjer je obiskal
jamo in v njej opisal nenavadne figure in oblike kapnikov, ki so obiskovalcu
burile domišljijo.15 Pri tem je potrebno upoštevati, da je obisk podzemlja po-
tekal večinoma v temi in po spolzki poti, kar je popotovanju dodalo še nevar-
nejši in skrivnostnejši značaj. Zaradi tega taki odzivi in opisi ne presenečajo,
saj Keyssler ni edini popotnik predindustrijske dobe, ki je zapisal tovrstne ob-
čutke. Najbolj so ga nedvomno pritegnili naravni pojavi, kot na primer tudi
reka Pivka, o kateri je pisal z navdušenjem (Shaw, 2008, 66–67).16
Richard Pococke si je leta 1736 in 1737 na svoji poti ogledal Cerkniško
jezero, Idrijo, Trst in Istro do Pulja. Z njim je potoval tudi Jeremiah Milles,
ki je za seboj pustil zapise s potovanja. Na skupnem potovanju sta se s Pococ-
kom ustavila pri Cerknici, kjer sta ostala dva dni. Zanimala sta se za presiha-
joče jezero. Pot ju je zanesla tudi do Postojnske in Črne jame, Idrije, Trsta in
Gorice (Shaw, 1997a; Carmichael, 1991). Iz Trsta sta se odpravila do Socerb-
ske jame, ki jo je Milles na kratko omenil v svojih pismih. O Postojnski jami
14 »About a German mile from Trieste, the castle of S. Servulo stands on a high mountain, whi-
ch yields a very pleasant prospect. Near it is the entrance of a famous cavern […] In the first cell
you come into, mass is celebrated at certain times, for which purpose it is furnished with an altar«
(Shaw, 2008, 66).
15 »The sides are covered with all kind of figures, formed by the same exsudations, to which the ima-
gination of the curious spectator frequently gives various forms never intended by nature; so that
is not all strange that some people should make out the heads of horses, dragons, tygers, and seve-
ral other animals, among these stalactical substances« (Shaw, 2008, 66).
16 »It is very remarkable that te river Poig, which rises in this mountain about a German mile from
Adelsberg, runs again to it with an inverted coursem loses itself near the entrance of the cavern,
and falls a great depth into the rock, as is evident from its roaring noisem and the sound caused by
flinging a stone into the hole« (Shaw, 2008, 66–67).
231
