Page 234 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 234
turizem v avstrijskem primorju
je napisal, da ni tako dolga kakor tista v Predjami (drugi del še ni bil odkrit), a
veliko zanimivejša in polna stalaktitov, ter se navdušil nad naravnim mostom.
Črna jama oziroma Magdalena jama je bila s svojimi številnimi pietrifikacija-
mi po njegovem mnenju daleč najzanimivejša, a zaradi odročnosti bolj malo
obiskana (Shaw, 2008, 78).
Cerkniško jezero je bilo dolgo časa v ospredju zanimanja in posledič-
no deležno številnih raziskav in opisov. O znamenitem jezeru je pisal tudi
nadzornik deželnih cest na Kranjskem in kasneje upravitelj idrijskega rudni-
ka (1724) Franz Anton Steinberg. Zanimal se je za naravne posebnosti in na-
pisal knjigo o načinu življenja ljudi ob Cerkniškem jezeru, obenem je opisal
in naslikal oblike lova in ribolova ob jezeru (Habe, Kranjc, 1981). Steinberg je
kot domačin17 dobro poznal kraj, saj je živel v bližini jezera. Svoja raziskoval-
na dognanja o presihajočem jezeru in podzemnih jamah je leta 1758 objavil v
knjigi Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain gelegenen Zirkni-
tzer See.18 Cerkniško jezero je zbujalo interes piscev, ki so se zanimali za speci-
fične naravne pojave. Tako zgodovinarje kakor naravoslovce, denimo Werner-
ja, Kircherja in Schönlebna, je najbolj fasciniralo dejstvo, da se je v teku leta na
tem območju lahko sejalo, želo, paslo živino, lovilo in ribarilo. Skrivnostne-
mu pojavu presihanja, ki ga niso znali utemeljiti, so posvetili manj pozornos-
ti. Po Valvasorjevi Slavi se je ravno Steinberg posvetil obsežni obravnavi jeze-
ra, saj v svoji knjigi opisuje njegovo lego in značilnosti, lov, ribolov, odtekanje
vode, odtočne jame in druge značilnosti (Korošec, 1967, 14–18). Korošec je
Steinbergove opise jezera označil za izčrpnejše od Valvasorjevih, vendar vsee-
no nenatančne kar se tiče dotekanja in presihanja vode, ki jih je pisec povze-
mal po njem in Kircherju. Kritičen pristop do Steinberga in Valvasorja je imel
tudi Tobija Gruber, ki se je bolj poglobljeno posvetil razlagi pojavov Cerkni-
škega jezera. Gruber, hidrograf, je bil tudi prvi, ki je za vzrok jezerskega feno-
mena navedel tudi padavinske razmere v Cerkniški kotlini in njeni najbližji
okolici ter trdil, da je voda tekla tudi pod jezerom v členoviti jamasti strugi, ki
je skozi požiralnike sprejemala še jezersko vodo (Korošec, 1967, 18). Razisko-
valci in pisci s konca 18. stoletja, ki so analizirali pojav jezera, so informacije že
črpali od svojih predhodnikov ter jim dodajali svoje izsledke. Med temi so bili
Hacquet, Linhart, Laurenti, Zois, Vodnik, Pohlin in drugi.
Zdravnik in naravoslovec s konca 18. stoletja, Alberto Fortis, član angle-
ške Kraljeve družbe, ki je znan predvsem po svojem delu Viaggio in Dalma-
zia, je med letoma 1765 in 1791 dvanajstkrat potoval preko Jadrana, od tega je
enajstkrat obiskal hrvaško ozemlje in enkrat, leta 1777, slovensko, kjer je obi-
17 Od 3. leta starosti je živel v hiši na Marofu ob jezeru (Shaw, 2009, 8).
18 Knjiga, datirana z letnico 1758, je bila dejansko izdana leta 1761 (Shaw, 2009, 10).
232
je napisal, da ni tako dolga kakor tista v Predjami (drugi del še ni bil odkrit), a
veliko zanimivejša in polna stalaktitov, ter se navdušil nad naravnim mostom.
Črna jama oziroma Magdalena jama je bila s svojimi številnimi pietrifikacija-
mi po njegovem mnenju daleč najzanimivejša, a zaradi odročnosti bolj malo
obiskana (Shaw, 2008, 78).
Cerkniško jezero je bilo dolgo časa v ospredju zanimanja in posledič-
no deležno številnih raziskav in opisov. O znamenitem jezeru je pisal tudi
nadzornik deželnih cest na Kranjskem in kasneje upravitelj idrijskega rudni-
ka (1724) Franz Anton Steinberg. Zanimal se je za naravne posebnosti in na-
pisal knjigo o načinu življenja ljudi ob Cerkniškem jezeru, obenem je opisal
in naslikal oblike lova in ribolova ob jezeru (Habe, Kranjc, 1981). Steinberg je
kot domačin17 dobro poznal kraj, saj je živel v bližini jezera. Svoja raziskoval-
na dognanja o presihajočem jezeru in podzemnih jamah je leta 1758 objavil v
knjigi Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain gelegenen Zirkni-
tzer See.18 Cerkniško jezero je zbujalo interes piscev, ki so se zanimali za speci-
fične naravne pojave. Tako zgodovinarje kakor naravoslovce, denimo Werner-
ja, Kircherja in Schönlebna, je najbolj fasciniralo dejstvo, da se je v teku leta na
tem območju lahko sejalo, želo, paslo živino, lovilo in ribarilo. Skrivnostne-
mu pojavu presihanja, ki ga niso znali utemeljiti, so posvetili manj pozornos-
ti. Po Valvasorjevi Slavi se je ravno Steinberg posvetil obsežni obravnavi jeze-
ra, saj v svoji knjigi opisuje njegovo lego in značilnosti, lov, ribolov, odtekanje
vode, odtočne jame in druge značilnosti (Korošec, 1967, 14–18). Korošec je
Steinbergove opise jezera označil za izčrpnejše od Valvasorjevih, vendar vsee-
no nenatančne kar se tiče dotekanja in presihanja vode, ki jih je pisec povze-
mal po njem in Kircherju. Kritičen pristop do Steinberga in Valvasorja je imel
tudi Tobija Gruber, ki se je bolj poglobljeno posvetil razlagi pojavov Cerkni-
škega jezera. Gruber, hidrograf, je bil tudi prvi, ki je za vzrok jezerskega feno-
mena navedel tudi padavinske razmere v Cerkniški kotlini in njeni najbližji
okolici ter trdil, da je voda tekla tudi pod jezerom v členoviti jamasti strugi, ki
je skozi požiralnike sprejemala še jezersko vodo (Korošec, 1967, 18). Razisko-
valci in pisci s konca 18. stoletja, ki so analizirali pojav jezera, so informacije že
črpali od svojih predhodnikov ter jim dodajali svoje izsledke. Med temi so bili
Hacquet, Linhart, Laurenti, Zois, Vodnik, Pohlin in drugi.
Zdravnik in naravoslovec s konca 18. stoletja, Alberto Fortis, član angle-
ške Kraljeve družbe, ki je znan predvsem po svojem delu Viaggio in Dalma-
zia, je med letoma 1765 in 1791 dvanajstkrat potoval preko Jadrana, od tega je
enajstkrat obiskal hrvaško ozemlje in enkrat, leta 1777, slovensko, kjer je obi-
17 Od 3. leta starosti je živel v hiši na Marofu ob jezeru (Shaw, 2009, 8).
18 Knjiga, datirana z letnico 1758, je bila dejansko izdana leta 1761 (Shaw, 2009, 10).
232
