Page 237 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 237
pod zemljo
Davy mudil na lovu, Tobin pa je obiskal Rakov Škocjan in Križno jamo. Po
Rakovem Škocjanu ga je spremljal vodnik, ki je znal nekaj nemščine. Do kon-
ca oktobra sta se zadrževala v Ljubljani, od koder sta nato preko Planine, Vi-
pave in Gorice odpotovala v Italijo (Shaw, 1997a, 189). Pokrajino med Seža-
no in Trstom je Tobin opisal kot divjo in pusto. Iz Trsta se je odpravil tudi v
Lokev, po njegovih opisih majhno in umazano vas, od koder je skupaj z vod-
nikom obiskal jamo Vilenico. V jami so mu pot osvetljevali mož s svetilko in
dečki s svečami, saj naj bi bila že sam vhod vanjo temen in pot spolzka. Sta-
laktiti so bili po njegovih opisih številnih oblik, upodabljajoč okrogle in oval-
ne oblike ter cvetače, drevesna debla in drugo sadje, na vsakem koraku je bilo s
stropa videti viseče stebre. Za razliko od Fortisovih opisov se je Tobinu že sam
vhod in obisk jame zdel precej nevaren (tema), predvsem zaradi spolzke poti.
V temni in spolzki jami mu je spodrsnilo in bi skoraj padel v prepad, vendar
se pri tem ni poškodoval (Tobin, 1832, 152; Šumrada, 1984b, 397–98).25 Kakor
vidimo, se v skoraj 30-ih letih dostopnost jame Vilenica ni izboljšala.
Tekom 19. stoletja so bili opisi jam še številčnejši, zlasti Postojnske jame,
ker pa se pričujoča študija osredišča na moderni jamski turizem, smo le na
kratko predstavili nekatere potopise in opise slovenskih krajev. Izčrpna poro-
čila in pričevanja kažejo na interes, tako znanstveni kakor »avanturistični«,
ki so ga imeli obiskovalci za obiskovanje in raziskovanje kraškega območja,
predvsem jam. V svojih potopisih so popotniki opisovali potek poti, razda-
lje, razmere na cestah, gospodarstvo, namestitve, gostilne in prehrano, pokra-
jino in prebivalce, vero, jezik in način življenja ter poročali o prigodah, ne-
zgodah in nevšečnostih, ki so se jim pripetile v tujini. Pri nekaterih opazimo
večje zanimanje za naravne pojave, drugi pa iščejo spomenike preteklih obdo-
bij, zlasti antike. Za zgodovinske podatke o obiskanih krajih so večkrat citi-
rali stare vire (Strabon, Plinij). V potopisih in beležkah popotnikov 18. in za-
četka 19. stoletja lahko opazimo že Valvasorjev vpliv in večkrat nedosledno
prepisovanje ali interpretacijo njegove Slave Vojvodine Kranjske (Stanonik,
1992, 114; Carmichael, 1991; Shaw, 1997a), »ki so jo poznali Richard Pococke,
sir Humpry Davy, John James Tobin ter Edmund Spenser« (Stanonik, 1992,
116). Pred odpravo na pot so se namreč pozanimali in pridobili podatke o kra-
25 »The entrance was not, as I had expected, in the side of a hill, but in the open fields, and surrou-
nded by a wall…we began to descent down some very slight wooden stairs…not only slippery, but
quite rotten from the continual dripping. The entrance, or hall, is a fine lofty dark vault, supported
in the middle by one enormous stalactite column. Beyond this the cave becomes narrower, and
the numberless stalactites of all sizes present a greater variety of forms than it is possible to descri-
be: immense cauliflowers, trunks of trees, fruits, rounds and ovals of all sizes…pyramids rising up
from below…« (Tobin, 1832, 152.)
235
Davy mudil na lovu, Tobin pa je obiskal Rakov Škocjan in Križno jamo. Po
Rakovem Škocjanu ga je spremljal vodnik, ki je znal nekaj nemščine. Do kon-
ca oktobra sta se zadrževala v Ljubljani, od koder sta nato preko Planine, Vi-
pave in Gorice odpotovala v Italijo (Shaw, 1997a, 189). Pokrajino med Seža-
no in Trstom je Tobin opisal kot divjo in pusto. Iz Trsta se je odpravil tudi v
Lokev, po njegovih opisih majhno in umazano vas, od koder je skupaj z vod-
nikom obiskal jamo Vilenico. V jami so mu pot osvetljevali mož s svetilko in
dečki s svečami, saj naj bi bila že sam vhod vanjo temen in pot spolzka. Sta-
laktiti so bili po njegovih opisih številnih oblik, upodabljajoč okrogle in oval-
ne oblike ter cvetače, drevesna debla in drugo sadje, na vsakem koraku je bilo s
stropa videti viseče stebre. Za razliko od Fortisovih opisov se je Tobinu že sam
vhod in obisk jame zdel precej nevaren (tema), predvsem zaradi spolzke poti.
V temni in spolzki jami mu je spodrsnilo in bi skoraj padel v prepad, vendar
se pri tem ni poškodoval (Tobin, 1832, 152; Šumrada, 1984b, 397–98).25 Kakor
vidimo, se v skoraj 30-ih letih dostopnost jame Vilenica ni izboljšala.
Tekom 19. stoletja so bili opisi jam še številčnejši, zlasti Postojnske jame,
ker pa se pričujoča študija osredišča na moderni jamski turizem, smo le na
kratko predstavili nekatere potopise in opise slovenskih krajev. Izčrpna poro-
čila in pričevanja kažejo na interes, tako znanstveni kakor »avanturistični«,
ki so ga imeli obiskovalci za obiskovanje in raziskovanje kraškega območja,
predvsem jam. V svojih potopisih so popotniki opisovali potek poti, razda-
lje, razmere na cestah, gospodarstvo, namestitve, gostilne in prehrano, pokra-
jino in prebivalce, vero, jezik in način življenja ter poročali o prigodah, ne-
zgodah in nevšečnostih, ki so se jim pripetile v tujini. Pri nekaterih opazimo
večje zanimanje za naravne pojave, drugi pa iščejo spomenike preteklih obdo-
bij, zlasti antike. Za zgodovinske podatke o obiskanih krajih so večkrat citi-
rali stare vire (Strabon, Plinij). V potopisih in beležkah popotnikov 18. in za-
četka 19. stoletja lahko opazimo že Valvasorjev vpliv in večkrat nedosledno
prepisovanje ali interpretacijo njegove Slave Vojvodine Kranjske (Stanonik,
1992, 114; Carmichael, 1991; Shaw, 1997a), »ki so jo poznali Richard Pococke,
sir Humpry Davy, John James Tobin ter Edmund Spenser« (Stanonik, 1992,
116). Pred odpravo na pot so se namreč pozanimali in pridobili podatke o kra-
25 »The entrance was not, as I had expected, in the side of a hill, but in the open fields, and surrou-
nded by a wall…we began to descent down some very slight wooden stairs…not only slippery, but
quite rotten from the continual dripping. The entrance, or hall, is a fine lofty dark vault, supported
in the middle by one enormous stalactite column. Beyond this the cave becomes narrower, and
the numberless stalactites of all sizes present a greater variety of forms than it is possible to descri-
be: immense cauliflowers, trunks of trees, fruits, rounds and ovals of all sizes…pyramids rising up
from below…« (Tobin, 1832, 152.)
235
