Page 45 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 45
»prototurizem« ...
ratov s podeželja preselil v mesto oziroma v kraje, kjer so nudili določeno po-
nudbo (toplice, morje). S tem v zvezi govorimo o izumu t. i. počitniških mest,
ki se naprej pojavijo v Angliji in se razvijajo zlasti v 18. stoletju. Z ločevanjem
med delovnim in prostim časom ter uživanjem prostega časa so se pojavile
tudi potrebe po organizirani infrastrukturi (nastanitveni obrati, storitve, za-
bave), ki je bila sposobna sprejemati, zadrževati in zabavati goste (čajne hiše,
gledališča, urejene sprehajalne poti). Nova moda je sprva zajela ozek krog naj-
višjega sloja prebivalstva, ki so mu na trgu nudili zabavo kulturne in rekre-
ativne narave. Obiskovanje čajank in druženje v gledališčih je seveda ozna-
čevalo pripadnost visoki družbi (Battilani, 2009; Corbin, 1993). Plemiškim
navadam in novi modi so skušali slediti tudi meščani, vendar so si razkošna in
dolgotrajna letovanja lahko še vedno privoščili večinoma le bogatejši.
Ta prehod, od letovanja v privatnih podeželskih vilah do letovanja v tu-
rističnih središčih, in pojav povpraševanja po storitvah na trgu lahko ozna-
čimo kot prelomnico ter jo povežemo z rojstvom modernega turizma. Indu-
strijska doba in modernizacija pa sta ta proces intenzificirali ter spremenili
sam koncept potovanja.
43
ratov s podeželja preselil v mesto oziroma v kraje, kjer so nudili določeno po-
nudbo (toplice, morje). S tem v zvezi govorimo o izumu t. i. počitniških mest,
ki se naprej pojavijo v Angliji in se razvijajo zlasti v 18. stoletju. Z ločevanjem
med delovnim in prostim časom ter uživanjem prostega časa so se pojavile
tudi potrebe po organizirani infrastrukturi (nastanitveni obrati, storitve, za-
bave), ki je bila sposobna sprejemati, zadrževati in zabavati goste (čajne hiše,
gledališča, urejene sprehajalne poti). Nova moda je sprva zajela ozek krog naj-
višjega sloja prebivalstva, ki so mu na trgu nudili zabavo kulturne in rekre-
ativne narave. Obiskovanje čajank in druženje v gledališčih je seveda ozna-
čevalo pripadnost visoki družbi (Battilani, 2009; Corbin, 1993). Plemiškim
navadam in novi modi so skušali slediti tudi meščani, vendar so si razkošna in
dolgotrajna letovanja lahko še vedno privoščili večinoma le bogatejši.
Ta prehod, od letovanja v privatnih podeželskih vilah do letovanja v tu-
rističnih središčih, in pojav povpraševanja po storitvah na trgu lahko ozna-
čimo kot prelomnico ter jo povežemo z rojstvom modernega turizma. Indu-
strijska doba in modernizacija pa sta ta proces intenzificirali ter spremenili
sam koncept potovanja.
43
