Page 41 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 41
»prototurizem« ...
Geografsko območje, ki je predmet raziskave, je za nekatere popotnike,
tudi grandtouriste, predstavljalo zanimivo točko. V mislih imamo zlasti ob-
močje, kjer so prisotni kraški pojavi. Slovenski kraji sicer načeloma niso sodili
v itinerarije grandtouristov in drugih popotnikov. Slovenske dežele niso sodi-
le niti v okvir eksotičnih in orientalskih destinacij poznega novega veka. Kra-
ji so predstavljali bolj tranzitne točke na poti med Dunajem in Trstom ali Be-
netkami in Levantom.
Opisi Istre iz predindustrijske dobe so dokaj redki in skopi, če seveda
izvzamemo poročila vizitacij, vojaških oglednikov in poročevalcev. Pri razi-
skovanju potopisov lahko opazimo, da je bila večja pozornost namenjena kra-
škim pojavom, ki so bili dostopnejši, saj je pot iz Dunaja v Trst vodila čez
kraško območje. Podzemni jamski svet in cerkniško presihajoče jezero, ki
predstavljata specifiko tega območja, sta zbujala večji interes za raziskovanje
in obiskovanje že v predindustrijski dobi. Vendar pot preko kraških območij
ni potekala brez težav, saj so na potnike prežali razbojniki,17 ki so napadali in
ropali poštne kočije ter tako zbujali strah med popotniki. Na začetku 19. sto-
letja se razmere glede Istre še niso veliko spremenile, saj je Monson, ki je pisal
o Kopru in Izoli, potožil, da »ne v Benetkah ne v Trstu nismo mogli dobiti
nobenega dela, ki bi se ukvarjalo z istrsko obalo, zato me to neprijetno po-
manjkanje podatkov sili v neurejene opise« (Carmichael, 1991, 42).
Kot primer potovanja po slovenskih krajih lahko navedemo potovanje
treh Angležev leta 1734. Opis le tega je izšel v rokopisu v Londonu leta 1745.18
11. marca leta 1734 so bili v Gorici, tam so najeli poštne kočije in služabnike.
Iz Gorice so odšli skozi Vipavo, Razdrto, Planino, Vrhniko, Ljubljano, Ce-
lje in Maribor proti Gradcu. Na poti opisujejo postanke, hrano in pijačo ter
pot s kočijo, saj so se zaradi podmazanja koles morali večkrat ustaviti (Shaw,
1997a, 167). V enem izmed treh popotnikov je Shaw prepoznal člana Kralje-
ve družbe Johna Swintona (Shaw, 1999). Skupaj z dvema sopotnikoma je 10.
marca zapustil Benetke in dva dni kasneje so bili v Gorici. Na poti proti Lju-
bljani je Swinton v svojem rokopisu The Harleian Miscellany opisal ceste, pos-
tanke, razdalje med njimi in prehrano ter znamenitosti. Itinerarij treh Angle-
žev je predvidel obisk Benetk v času karnevala, kar je veljalo za ustaljeno pot
grandtouristov. Iz Benetk jih je pot vodila proti Hamburgu preko Kranjske.
Sprva so načrtovali pot preko Francije, vendar so v strahu pred konfliktom
17 Znana taka točka je bila na Ravbarkomandi.
18 Rokopis: The Travels of Three English Gentleman, from Venice to Hamburg, Being the Grand Tour of
Germany, in the Year 1734. Tu lahko vidimo itinerarij »grandtouristov«. Pot proti Nemčiji jih je
peljala tudi skozi slovensko ozemlje.
39
Geografsko območje, ki je predmet raziskave, je za nekatere popotnike,
tudi grandtouriste, predstavljalo zanimivo točko. V mislih imamo zlasti ob-
močje, kjer so prisotni kraški pojavi. Slovenski kraji sicer načeloma niso sodili
v itinerarije grandtouristov in drugih popotnikov. Slovenske dežele niso sodi-
le niti v okvir eksotičnih in orientalskih destinacij poznega novega veka. Kra-
ji so predstavljali bolj tranzitne točke na poti med Dunajem in Trstom ali Be-
netkami in Levantom.
Opisi Istre iz predindustrijske dobe so dokaj redki in skopi, če seveda
izvzamemo poročila vizitacij, vojaških oglednikov in poročevalcev. Pri razi-
skovanju potopisov lahko opazimo, da je bila večja pozornost namenjena kra-
škim pojavom, ki so bili dostopnejši, saj je pot iz Dunaja v Trst vodila čez
kraško območje. Podzemni jamski svet in cerkniško presihajoče jezero, ki
predstavljata specifiko tega območja, sta zbujala večji interes za raziskovanje
in obiskovanje že v predindustrijski dobi. Vendar pot preko kraških območij
ni potekala brez težav, saj so na potnike prežali razbojniki,17 ki so napadali in
ropali poštne kočije ter tako zbujali strah med popotniki. Na začetku 19. sto-
letja se razmere glede Istre še niso veliko spremenile, saj je Monson, ki je pisal
o Kopru in Izoli, potožil, da »ne v Benetkah ne v Trstu nismo mogli dobiti
nobenega dela, ki bi se ukvarjalo z istrsko obalo, zato me to neprijetno po-
manjkanje podatkov sili v neurejene opise« (Carmichael, 1991, 42).
Kot primer potovanja po slovenskih krajih lahko navedemo potovanje
treh Angležev leta 1734. Opis le tega je izšel v rokopisu v Londonu leta 1745.18
11. marca leta 1734 so bili v Gorici, tam so najeli poštne kočije in služabnike.
Iz Gorice so odšli skozi Vipavo, Razdrto, Planino, Vrhniko, Ljubljano, Ce-
lje in Maribor proti Gradcu. Na poti opisujejo postanke, hrano in pijačo ter
pot s kočijo, saj so se zaradi podmazanja koles morali večkrat ustaviti (Shaw,
1997a, 167). V enem izmed treh popotnikov je Shaw prepoznal člana Kralje-
ve družbe Johna Swintona (Shaw, 1999). Skupaj z dvema sopotnikoma je 10.
marca zapustil Benetke in dva dni kasneje so bili v Gorici. Na poti proti Lju-
bljani je Swinton v svojem rokopisu The Harleian Miscellany opisal ceste, pos-
tanke, razdalje med njimi in prehrano ter znamenitosti. Itinerarij treh Angle-
žev je predvidel obisk Benetk v času karnevala, kar je veljalo za ustaljeno pot
grandtouristov. Iz Benetk jih je pot vodila proti Hamburgu preko Kranjske.
Sprva so načrtovali pot preko Francije, vendar so v strahu pred konfliktom
17 Znana taka točka je bila na Ravbarkomandi.
18 Rokopis: The Travels of Three English Gentleman, from Venice to Hamburg, Being the Grand Tour of
Germany, in the Year 1734. Tu lahko vidimo itinerarij »grandtouristov«. Pot proti Nemčiji jih je
peljala tudi skozi slovensko ozemlje.
39
