Page 48 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 48
turizem v avstrijskem primorju
vsem med krajem dela in krajem sprostitve. S preselitvijo letovanja s podeželja
v mesto se je pojavila potreba po storitvah na trgu. Pri tem je za sam turistič-
ni razvoj kraja pomembno vlogo igrala sposobnost za naložbe v turistično in-
frastrukturo in ponudbo na trgu. Kraji, ki so se znali promovirati in ponujati
kot sedeži prijetnega bivanja ter vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, sposob-
no nuditi prijetno in udobno bivanje ter privabiti goste določenega družbene-
ga sloja, so si lahko obetali uspešno turistično pot. Turizem oziroma moder-
ni turizem je v prvi vrsti še vedno ostajal privilegij aristokratskih krogov, a se
je v Angliji razvil predvsem kot odraz oziroma posledica večjega povpraševa-
nja na trgu s strani bogatega srednjega sloja (meščanstvo), ki je imel zadostna
finančna sredstva, da je omogočil razcvet te dejavnosti (ponudba-povpraševa-
nje, izmenjava storitev na trgu) (Battilani, 2009).

Pojav in razvoj modernih oblik turizma, ki so se afirmirale tekom 19.
stoletja, predstavlja pomemben sestavni del širšega okvira gospodarske, soci-
alne in kulturne modernizacije. V knjigi bodo predstavljeni moderne oblike
turizma in vzroki njihove popularizacije v zahodnem evropskem prostoru.
Osrednja analiza pa bo posvečena prikazu razvoja modernih oblik turizma v
Avstrijskem primorju z identifikacijo dejavnikov, ki so vplivali na oblikovanje
destinacij posameznega turističnega tipa, oziroma njihove vloge pri uveljavlja-
nju turistične dejavnosti.

Ponovno odkrivanje zdravilnih učinkov termalnih vrelcev

Uporaba termalnih vrelcev v zdravilne in sprostitvene namene je bila pozna-
na že v antiki. Po antičnem obdobju so elitni sloji terme večinoma opuščali, v
zdravilne ali sprostitvene namene so jih še naprej uporabljali pretežno nižji slo-
ji prebivalstva. Ta dejanja so bila večinoma spontana, okrog izvirov ni bilo po-
sebne infrastrukture. Pri tem ni šlo za razširjeno družbeno prakso, temveč za
prežitke antičnih znanj o kurativnih učinkih termalne vode ter duhovnem či-
ščenju preko stika z naravo. Ponovno uvajanje term za višje sloje je moralo biti
v skladu z njihovimi moralnimi normami in z namenom revalorizacije teles-
ne nege. Moda prakticiranja zdravilnih termalnih kopeli je na primer v Itali-
ji ponovno zacvetela v 14. in 15. stoletju. Termalne kraje so ponovno pričeli
obiskovali elitni gosti in umetniki. V Toskani so bile znane terme Montecati-
ni, Bagni di Pisa in Petriolo, v Emiliji-Romagni Poretta, Bagno di Romagna, v
Markah na območju Acolija, v Laziu pa zlasti Viterbo. Tudi religija, ki je nek-
daj sicer zavračala tovrstne prakse, je pričela s ponovnim uvajanjem term, in
sicer kot krščanskega simbola očiščenja – nega telesa očisti dušo. V 14. stole-
tju pa so se že pojavili prvi medicinski diskurzi o terapevtskih učinkih hidro-

46
   43   44   45   46   47   48   49   50   51   52   53