Page 53 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 53
turizem kot ekonomski in socialni pojav
in pomembne politične osebnosti, ki so lahko tudi nekdaj neznanim krajem
prinesli sloves turističnih destinacij; slednje so tako obisk znanih oseb zna-
le s pridom izkoristiti v promocijske namene. Zdravniki in finančni promo-
torji kraja so izkoristili možnosti, ki jih je ponujal tisk, in so s tem komunika-
cijskim orodjem obveščali javnost o prisotnostih eminentnih gostov ter tako
prikazovali uspehe njihovega turističnega kraja. Sama avstro-ogrska cesarica
Elizabeta je tako pripomogla k prepoznavnosti in razvoju Krfa, Madeire in
Cap Martina na francoski obali (Paloscia, 2005, 267).
Iz Anglije, kjer se je kot morsko letovišče najbolj uveljavil Brighton,4 se
je konec 18. in na začetku 19. stoletja »nova moda« širila na celinsko Evropo,
in sicer Severno in Baltsko morje ter atlantsko obalo (Travemunde in Swine-
munde na Baltiku, Norderney na Severnem morju).
V Brightonu je eden med najbolj znanimi pobudniki novih praks, dr.
Russel,5 odprl zdravniško ordinacijo, ki je doživela velik uspeh. Po njegovem
mnenju je kopanje v morju učvrstilo rahitične otroke in šibke deklice ter po-
magalo celo sterilnim ženskam. Russel je priporočal pitje slane morske vode,
kopanje v njej in uživanje morske hrane, v kateri je bila koncentrirana vrli-
na vode (Urbain, 2003, 78). Pitje morske vode je bilo lahko sicer neprijetno,
vsaj na začetku, kajti pustilo je občutek težkega želodca in žeje. Po poročanju
zdravnikov pa so taki občutki po petnajst do dvajsetih dnevih običajno poča-
si izginili (Guastalla, 1842, 76). Po mnenju zdravniške stroke (zdravniška šola
iz Caena, leta 1846) je morska voda pozitivno učinkovala na zdravljenje kro-
ničnih obolenj. Šibkim in občutljivim posameznikom so predlagali kopanje
za zdravljenje levkoreje, katarja, kroničnih obolenj maternice, anemije, organ-
ske atonije, hipohondrije, histerije, delirija, kašlja in drugih bolezenskih stanj.
Proti koncu stoletja se je kopanju v morski vodi pripisovalo pozitivne učinke
pri zdravljenju limfatičnih obolenj, anemije, bolečin v kolkih in otroških bo-
lezni. Živčnim, srčnim bolnikom, ljudem z albuminurijo in diabetom pa ko-
panja v morju niso priporočali (Désert, 1986, 379–81).
V Franciji so se kot letovišče razvili Dieppe (1822) in drugi kraji v Nor-
mandiji, ki so svoj uspeh pripisovali peščenim plažam in svežemu vetru. Lo-
kacija krajev v bližini Pariza6 in prometna dostopnost so imeli za razvoj po-
4 Z zgodovino turističnega razvoja angleških morskih letovišč se podrobno ukvarja J. K. Walton, ki
je na to temo objavil več člankov in publikacij, npr. Blackpool leta 1998, The British Seaside: Holidays
and Resorts in the Twentieth Century leta 2005, ter uredil zbornik o zgodovini turizma leta 2005
Histories of Tourism: Representation, Identity and cConflict.
5 Russel je objavil Dissertation on the Use of Sea Water in the Diseases of the Glands.
6 Snobovska buržoazna in aristokratska pariška družba je bila dovzetna za nove modne trende.
Znane politične osebnosti so veliko pripomogle k promociji morskih destinacij, poleg njih
51
in pomembne politične osebnosti, ki so lahko tudi nekdaj neznanim krajem
prinesli sloves turističnih destinacij; slednje so tako obisk znanih oseb zna-
le s pridom izkoristiti v promocijske namene. Zdravniki in finančni promo-
torji kraja so izkoristili možnosti, ki jih je ponujal tisk, in so s tem komunika-
cijskim orodjem obveščali javnost o prisotnostih eminentnih gostov ter tako
prikazovali uspehe njihovega turističnega kraja. Sama avstro-ogrska cesarica
Elizabeta je tako pripomogla k prepoznavnosti in razvoju Krfa, Madeire in
Cap Martina na francoski obali (Paloscia, 2005, 267).
Iz Anglije, kjer se je kot morsko letovišče najbolj uveljavil Brighton,4 se
je konec 18. in na začetku 19. stoletja »nova moda« širila na celinsko Evropo,
in sicer Severno in Baltsko morje ter atlantsko obalo (Travemunde in Swine-
munde na Baltiku, Norderney na Severnem morju).
V Brightonu je eden med najbolj znanimi pobudniki novih praks, dr.
Russel,5 odprl zdravniško ordinacijo, ki je doživela velik uspeh. Po njegovem
mnenju je kopanje v morju učvrstilo rahitične otroke in šibke deklice ter po-
magalo celo sterilnim ženskam. Russel je priporočal pitje slane morske vode,
kopanje v njej in uživanje morske hrane, v kateri je bila koncentrirana vrli-
na vode (Urbain, 2003, 78). Pitje morske vode je bilo lahko sicer neprijetno,
vsaj na začetku, kajti pustilo je občutek težkega želodca in žeje. Po poročanju
zdravnikov pa so taki občutki po petnajst do dvajsetih dnevih običajno poča-
si izginili (Guastalla, 1842, 76). Po mnenju zdravniške stroke (zdravniška šola
iz Caena, leta 1846) je morska voda pozitivno učinkovala na zdravljenje kro-
ničnih obolenj. Šibkim in občutljivim posameznikom so predlagali kopanje
za zdravljenje levkoreje, katarja, kroničnih obolenj maternice, anemije, organ-
ske atonije, hipohondrije, histerije, delirija, kašlja in drugih bolezenskih stanj.
Proti koncu stoletja se je kopanju v morski vodi pripisovalo pozitivne učinke
pri zdravljenju limfatičnih obolenj, anemije, bolečin v kolkih in otroških bo-
lezni. Živčnim, srčnim bolnikom, ljudem z albuminurijo in diabetom pa ko-
panja v morju niso priporočali (Désert, 1986, 379–81).
V Franciji so se kot letovišče razvili Dieppe (1822) in drugi kraji v Nor-
mandiji, ki so svoj uspeh pripisovali peščenim plažam in svežemu vetru. Lo-
kacija krajev v bližini Pariza6 in prometna dostopnost so imeli za razvoj po-
4 Z zgodovino turističnega razvoja angleških morskih letovišč se podrobno ukvarja J. K. Walton, ki
je na to temo objavil več člankov in publikacij, npr. Blackpool leta 1998, The British Seaside: Holidays
and Resorts in the Twentieth Century leta 2005, ter uredil zbornik o zgodovini turizma leta 2005
Histories of Tourism: Representation, Identity and cConflict.
5 Russel je objavil Dissertation on the Use of Sea Water in the Diseases of the Glands.
6 Snobovska buržoazna in aristokratska pariška družba je bila dovzetna za nove modne trende.
Znane politične osebnosti so veliko pripomogle k promociji morskih destinacij, poleg njih
51
