Page 58 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 58
turizem v avstrijskem primorju
počela Bolaffio in Kugy v furlanskih dolinah, so zaradi »pomanjkanja« moš-
kih za nošenje tovora najemali tudi ženske (Lovšin, 1961).
Organizirano vzpenjanje je spodbudilo ustanavljanje prvih alpinistič-
nih oziroma planinskih društev in zvez, ki so pomenile množično ukvarjanje
s planinstvom in njegovo institucionalizacijo (Batagelj, 2010, 134). Prvo pla-
ninsko društvo je bilo British Alpine Club, ustanovljeno leta 1857 v Londo-
nu, leta 1863 so v Švici dobili Alpen Club, naslednje leto Italijani svoj Club Al-
pino, leta 1874 je bil ustanovljen Club Alpin Francaise, istega leta so svoj klub
ustanovili tudi Hrvati in Poljaki. Na Dunaju so leta 1862 ustanovili Österre-
ichischer Alpenverein, ki se je konec leta 1873 oziroma na začetku 1874 zdru-
žil z Deutscher Alpenverein v DuÖAV. Ustanovni občni zbor Slovenskega pla-
ninskega društva pa je bil 27. februarja 1893. Kakor je zapisal Kugy v svojem
Nel divino sorriso del Monte Rosa, so bile na začetku 20. stoletja Alpe osvoje-
ne (Kugy, 2008, 38).10
Podobno kot pri drugih modernih oblikah turizma je bilo tudi vzpe-
njanje na vrhove omogočeno le nekaterim, ki so razpolagali z zadostnimi fi-
nančnimi sredstvi in s časom. Postopoma pa je alpinizem dosegal tudi manj
premožne družbene sloje, ki so si želeli vzpenjati se in osvajati vrhove gora.
Tovrstne ekskurzije so bile v primerjavi z drugimi oblikami turizma (termal-
ni, morski) zaradi zmernejših stroškov nastanitev in oblačil finančno dosto-
pnejše (Leonardi, 2005, 65).
Poleg samega vzpenjanja in osvajanja vrhov, se je v gorskem svetu razvi-
la tudi oblika klimatskega turizma. Podobno kot so pozimi letoviščarji odha-
jali na jug, so v poletnih mesecih iskali svežino v gorah. Planinski klimatski
kraji so navadno tudi postavljali termalna in hidromineralna poslopja, hote-
le, kavarne v dolinah in skrbeli za udobje bogatih letoviščarjev, ki so v gorah
občudovali ledenike, slapove, jezera, gorske pašnike in ovčje hleve. Poleti leta
1816 so prvi angleški turisti prišli k Ženevskemu jezeru. Z njihovim priho-
dom so se pojavili tudi namestitveni obrati in razvili turistični kraji. Prvotno
so se gorska letovišča pojavila v švicarskih, nemških in avstrijskih Alpah, kas-
neje pa v Italiji in Franciji. Znanstveni interes je resda spodbudil obiskovanje
gora, vendar je afirmacijo gorskih krajev kot krajev prijetnega bivanja ponov-
no spodbudil tudi motiv sprostitve v ruralnem okolju. Pri tej obliki moderne-
ga turizma gre za klimatski turizem v poletnih mesecih. Ponovno je bila me-
dicina tista, ki je igrala vlogo promotorja novih zdravilnih praks. V gorah je
bil namreč zdrav, suh in svež zrak (nekateri angleški zdravniki so med letoma
1840 in 1860 promovirali ravno zdravilne učinke gorskega zraka). Najzaslu-
10 »Le Alpi sono ormai conquistate«.
56
počela Bolaffio in Kugy v furlanskih dolinah, so zaradi »pomanjkanja« moš-
kih za nošenje tovora najemali tudi ženske (Lovšin, 1961).
Organizirano vzpenjanje je spodbudilo ustanavljanje prvih alpinistič-
nih oziroma planinskih društev in zvez, ki so pomenile množično ukvarjanje
s planinstvom in njegovo institucionalizacijo (Batagelj, 2010, 134). Prvo pla-
ninsko društvo je bilo British Alpine Club, ustanovljeno leta 1857 v Londo-
nu, leta 1863 so v Švici dobili Alpen Club, naslednje leto Italijani svoj Club Al-
pino, leta 1874 je bil ustanovljen Club Alpin Francaise, istega leta so svoj klub
ustanovili tudi Hrvati in Poljaki. Na Dunaju so leta 1862 ustanovili Österre-
ichischer Alpenverein, ki se je konec leta 1873 oziroma na začetku 1874 zdru-
žil z Deutscher Alpenverein v DuÖAV. Ustanovni občni zbor Slovenskega pla-
ninskega društva pa je bil 27. februarja 1893. Kakor je zapisal Kugy v svojem
Nel divino sorriso del Monte Rosa, so bile na začetku 20. stoletja Alpe osvoje-
ne (Kugy, 2008, 38).10
Podobno kot pri drugih modernih oblikah turizma je bilo tudi vzpe-
njanje na vrhove omogočeno le nekaterim, ki so razpolagali z zadostnimi fi-
nančnimi sredstvi in s časom. Postopoma pa je alpinizem dosegal tudi manj
premožne družbene sloje, ki so si želeli vzpenjati se in osvajati vrhove gora.
Tovrstne ekskurzije so bile v primerjavi z drugimi oblikami turizma (termal-
ni, morski) zaradi zmernejših stroškov nastanitev in oblačil finančno dosto-
pnejše (Leonardi, 2005, 65).
Poleg samega vzpenjanja in osvajanja vrhov, se je v gorskem svetu razvi-
la tudi oblika klimatskega turizma. Podobno kot so pozimi letoviščarji odha-
jali na jug, so v poletnih mesecih iskali svežino v gorah. Planinski klimatski
kraji so navadno tudi postavljali termalna in hidromineralna poslopja, hote-
le, kavarne v dolinah in skrbeli za udobje bogatih letoviščarjev, ki so v gorah
občudovali ledenike, slapove, jezera, gorske pašnike in ovčje hleve. Poleti leta
1816 so prvi angleški turisti prišli k Ženevskemu jezeru. Z njihovim priho-
dom so se pojavili tudi namestitveni obrati in razvili turistični kraji. Prvotno
so se gorska letovišča pojavila v švicarskih, nemških in avstrijskih Alpah, kas-
neje pa v Italiji in Franciji. Znanstveni interes je resda spodbudil obiskovanje
gora, vendar je afirmacijo gorskih krajev kot krajev prijetnega bivanja ponov-
no spodbudil tudi motiv sprostitve v ruralnem okolju. Pri tej obliki moderne-
ga turizma gre za klimatski turizem v poletnih mesecih. Ponovno je bila me-
dicina tista, ki je igrala vlogo promotorja novih zdravilnih praks. V gorah je
bil namreč zdrav, suh in svež zrak (nekateri angleški zdravniki so med letoma
1840 in 1860 promovirali ravno zdravilne učinke gorskega zraka). Najzaslu-
10 »Le Alpi sono ormai conquistate«.
56
