Page 59 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 59
turizem kot ekonomski in socialni pojav
žejši za širitev te nove mode so bili angleški bogati meščani, kulturniki, ple-
miči in predstavniki bogatega klera. Prva gorska turistična središča so se poja-
vila v že obstoječih vaseh, kar pomeni, da so ta letovišča tem krajem prinašala
nove gospodarske dejavnosti. V Švici so s tovrstno infrastrukturo gorskega tu-
rizma že sredi 19. stoletja razpolagale vse pomembnejše lokalitete, kot so Grin-
delwald, Interlaken, Lauterbrunnen, Luzern in Zermatt. Če so bile v drugih
gorskih krajih prve namestitve zelo skromne (protestantski pastor ali lokalni
župnik in družine so dajali v najem sobe), so v švicarskih krajih po prvih dru-
žinskih gostiščih hitro nastale večje in luksuzne hotelske zgradbe, ki so gostile
bogate in zahtevne mednarodne goste. Med mednarodnimi gosti so prednja-
čili Angleži (zaradi velikega števila angleških gostov so postavljali tudi angli-
kanske kapelice in izdajali lokalni časopis v angleškem jeziku). Prvo uspešno
obdobje švicarskega gorskega turizma se je zaključilo leta 1873, ko je nastopi-
la gospodarska kriza. Na to so vplivale tudi druge turistične prakse ob morju
(kakor na primer francosko morsko letovišče Dieppe …). Švicarska gorska le-
tovišča so po tem obdobju doživela reorganizacijo, znižali so cene, da bi priva-
bili tudi manj petične goste, in poskusili uvesti igre na srečo, ki pa so bile v Švi-
ci z ustavo leta 1874 prepovedane. Hotelirji so zato pričeli uvajati druge vrste
zabave, kot so knjižnice (literatura z alpsko vsebino), gradili so zaprte galeri-
je, v katerih so se gosti lahko sprehajali v primeru dežja, glasba je bila tudi vsa-
kodnevni (večerni) spremljevalec gorskih letovišč, pojavljati so se začeli špor-
ti (plavanje, veslanje, balinanje, tenis).
Gorske destinacije so se v drugi polovici 19. stoletja pričele promovirati
tudi pozimi, kot zdravilni kraji mrzlega in suhega zraka ter sprehodov s san-
mi. Ker je šlo za počitnikovanje v zimskem letnem času, se je pojavila teža-
va organizacije prostega časa letoviščarjev, ki pa so ga zapolnjevali z zimskimi
športi. Najprej se je na tem področju uveljavilo drsanje in sankanje. Odkrit-
je gora pozimi in končna uveljavitev prakticiranja zimskih športov11 pa je pri-
peljala do novih dimenzij turizma v gorah (Battilani, 2009, 125–130; Batagelj,
2009).
Novo modo so ponovno širili Angleži, kakor Fox v Grindelwaldu leta
1891, sir Doyle v Davosu leta 1893 ter Lunn12 v Davosu, Chamonixu, Montani,
Murrenu in Arlbergu v obdobju 1898–1928. Najbolj priljubljeni so bili drsanje
na ledu, sankanje, curling, tobogganning (kanadsko sankanje), hokej in celo
smučarski skoki. Razvijalo se je tudi alpsko smučanje (Paloscia, 2005, 269),
11 Prakticiranje zimskih športov se je najprej pojavilo v skandinavskih deželah in se nato selilo v dru-
ge dele Evrope.
12 Angleški tour operater, zlasti Henry Lunn, je od leta 1892 organiziral bivanje za študij in meditacijo na
švicarskem snegu. Gosti so odhajali v velike hotele v Grindelwald in Adelboden (Battilani, 2009, 127).
57
žejši za širitev te nove mode so bili angleški bogati meščani, kulturniki, ple-
miči in predstavniki bogatega klera. Prva gorska turistična središča so se poja-
vila v že obstoječih vaseh, kar pomeni, da so ta letovišča tem krajem prinašala
nove gospodarske dejavnosti. V Švici so s tovrstno infrastrukturo gorskega tu-
rizma že sredi 19. stoletja razpolagale vse pomembnejše lokalitete, kot so Grin-
delwald, Interlaken, Lauterbrunnen, Luzern in Zermatt. Če so bile v drugih
gorskih krajih prve namestitve zelo skromne (protestantski pastor ali lokalni
župnik in družine so dajali v najem sobe), so v švicarskih krajih po prvih dru-
žinskih gostiščih hitro nastale večje in luksuzne hotelske zgradbe, ki so gostile
bogate in zahtevne mednarodne goste. Med mednarodnimi gosti so prednja-
čili Angleži (zaradi velikega števila angleških gostov so postavljali tudi angli-
kanske kapelice in izdajali lokalni časopis v angleškem jeziku). Prvo uspešno
obdobje švicarskega gorskega turizma se je zaključilo leta 1873, ko je nastopi-
la gospodarska kriza. Na to so vplivale tudi druge turistične prakse ob morju
(kakor na primer francosko morsko letovišče Dieppe …). Švicarska gorska le-
tovišča so po tem obdobju doživela reorganizacijo, znižali so cene, da bi priva-
bili tudi manj petične goste, in poskusili uvesti igre na srečo, ki pa so bile v Švi-
ci z ustavo leta 1874 prepovedane. Hotelirji so zato pričeli uvajati druge vrste
zabave, kot so knjižnice (literatura z alpsko vsebino), gradili so zaprte galeri-
je, v katerih so se gosti lahko sprehajali v primeru dežja, glasba je bila tudi vsa-
kodnevni (večerni) spremljevalec gorskih letovišč, pojavljati so se začeli špor-
ti (plavanje, veslanje, balinanje, tenis).
Gorske destinacije so se v drugi polovici 19. stoletja pričele promovirati
tudi pozimi, kot zdravilni kraji mrzlega in suhega zraka ter sprehodov s san-
mi. Ker je šlo za počitnikovanje v zimskem letnem času, se je pojavila teža-
va organizacije prostega časa letoviščarjev, ki pa so ga zapolnjevali z zimskimi
športi. Najprej se je na tem področju uveljavilo drsanje in sankanje. Odkrit-
je gora pozimi in končna uveljavitev prakticiranja zimskih športov11 pa je pri-
peljala do novih dimenzij turizma v gorah (Battilani, 2009, 125–130; Batagelj,
2009).
Novo modo so ponovno širili Angleži, kakor Fox v Grindelwaldu leta
1891, sir Doyle v Davosu leta 1893 ter Lunn12 v Davosu, Chamonixu, Montani,
Murrenu in Arlbergu v obdobju 1898–1928. Najbolj priljubljeni so bili drsanje
na ledu, sankanje, curling, tobogganning (kanadsko sankanje), hokej in celo
smučarski skoki. Razvijalo se je tudi alpsko smučanje (Paloscia, 2005, 269),
11 Prakticiranje zimskih športov se je najprej pojavilo v skandinavskih deželah in se nato selilo v dru-
ge dele Evrope.
12 Angleški tour operater, zlasti Henry Lunn, je od leta 1892 organiziral bivanje za študij in meditacijo na
švicarskem snegu. Gosti so odhajali v velike hotele v Grindelwald in Adelboden (Battilani, 2009, 127).
57
