Page 56 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 56
turizem v avstrijskem primorju
Gore in jame
Industrijska doba ter življenje v industrijskih in urbaniziranih središčih sta ko-
renito spremenila način življenja. Človek, ki se je postopoma oddaljil od nara-
ve oziroma izgubljal stik z naravnim okoljem, je v dobi razsvetljenstva in ro-
mantike z njo ponovno iskal stik. V ponovnem iskanju narave oziroma pojavu
kulta narave in gesla nazaj k naravi v 18. stoletju (Rousseau) ter ob razvoju
naravoslovja so pričeli odkrivati tudi gorski svet, kjer so v umiku iz mestnih
središč iskali neokrnjeno naravo in idilične podobe gora. Govorimo o pričet-
kih planinstva in vzpenjanju na vrhove hribov, kjer je bila v ospredju zanima-
nja najprej alpska Švica ter kasneje nemške in avstrijske Alpe. Pojav alpinizma
je bil podlaga turističnemu razvoju tako v smislu kulturnega kot klimatskega,
termalnega, rezidencialnega in gorskega turizma (Leonardi, 2005, 64).
Že pred pojavom in razvojem alpinizma se je v gorskem svetu, močno
vezano na percepcijo verovanja, postavljalo templje, cerkve, samostane, zido-
ve in celo mesta. Gradnja na visokih območjih je človeka približala njegove-
mu stvarniku (Kitajska, Srednja in Latinska Amerika), tovrstne gradnje pa so
zahtevale naporne plezalne podvige. Poleg tega so ljudje v gorski svet zahaja-
li zaradi potrebe po preživetju (lov, pastirstvo, rudnine). Sicer pa so bile gore
v percepciji ljudi in ljudstev navadno pojmovane kot nevarna in strašljiva ob-
močja, kjer so svoja domovanja imela mitološka bitja, tako da so se jih ljudje
raje izogibali. Pod vplivom razsvetljenske misli se je postopoma pričelo pre-
magovati strah in predsodke do »grozovitih« gora, kjer naj bi prebivala mi-
tična bitja (čarovnice in velikani), saj je bil pogled na gore »skozi zgodovinske
procese v toku dolgega trajanja podvržen strukturnim spremembam, ki so
človeku ta prej z magičnimi silami prepojen svet s pomočjo novih gibanj od
18. do 20. stoletja že povsem približale /…/ poprej tuj in odmaknjen svet je člo-
veku postal blizu« (Batagelj, 2010, 125). Percepcija skrivnostnega, nepoznane-
ga, oddaljenega, nevarnega, kaotičnega, celo ogabnega gorskega sveta, ki je v
očeh vere simboliziral tudi izvirni greh, se je z razsvetljensko miselnostjo torej
postopoma preoblikovala. Narava v gorah je sprva postala interesno podro-
čje znanstvenega raziskovanja.9 Znanstveno sfero je nadgradila še romantika
(Goethe, Byron), ki je promovirala ljubezen do narave, saj so ravno gore poo-
sebljale njeno neokrnjenost in čistost. Tudi njenim prebivalcem so postopoma
pripisali pozitivne lastnosti. Prebivalci hribov so poosebljali zdravo, preprosto
populacijo, ki ni bila skorumpirana z meščanskim načinom življenja. Ta kul-
9 Sicer se že tekom 16. stoletja nekateri posamezniki lotijo preučevanja gorskega sveta, o katerem
objavljajo knjige in/ali rišejo karte. Večina izmed omenjenih raziskovalcev je bila botanikov, med
njimi je bilo veliko Švicarjev. Gesner, denimo, je bil tisti, ki se je vzpenjal v raziskovalne namene,
zaradi preučevanja gorskih rastlin, telesne vaje in duševnega veselja (Kugy, 2008, 33).
54
Gore in jame
Industrijska doba ter življenje v industrijskih in urbaniziranih središčih sta ko-
renito spremenila način življenja. Človek, ki se je postopoma oddaljil od nara-
ve oziroma izgubljal stik z naravnim okoljem, je v dobi razsvetljenstva in ro-
mantike z njo ponovno iskal stik. V ponovnem iskanju narave oziroma pojavu
kulta narave in gesla nazaj k naravi v 18. stoletju (Rousseau) ter ob razvoju
naravoslovja so pričeli odkrivati tudi gorski svet, kjer so v umiku iz mestnih
središč iskali neokrnjeno naravo in idilične podobe gora. Govorimo o pričet-
kih planinstva in vzpenjanju na vrhove hribov, kjer je bila v ospredju zanima-
nja najprej alpska Švica ter kasneje nemške in avstrijske Alpe. Pojav alpinizma
je bil podlaga turističnemu razvoju tako v smislu kulturnega kot klimatskega,
termalnega, rezidencialnega in gorskega turizma (Leonardi, 2005, 64).
Že pred pojavom in razvojem alpinizma se je v gorskem svetu, močno
vezano na percepcijo verovanja, postavljalo templje, cerkve, samostane, zido-
ve in celo mesta. Gradnja na visokih območjih je človeka približala njegove-
mu stvarniku (Kitajska, Srednja in Latinska Amerika), tovrstne gradnje pa so
zahtevale naporne plezalne podvige. Poleg tega so ljudje v gorski svet zahaja-
li zaradi potrebe po preživetju (lov, pastirstvo, rudnine). Sicer pa so bile gore
v percepciji ljudi in ljudstev navadno pojmovane kot nevarna in strašljiva ob-
močja, kjer so svoja domovanja imela mitološka bitja, tako da so se jih ljudje
raje izogibali. Pod vplivom razsvetljenske misli se je postopoma pričelo pre-
magovati strah in predsodke do »grozovitih« gora, kjer naj bi prebivala mi-
tična bitja (čarovnice in velikani), saj je bil pogled na gore »skozi zgodovinske
procese v toku dolgega trajanja podvržen strukturnim spremembam, ki so
človeku ta prej z magičnimi silami prepojen svet s pomočjo novih gibanj od
18. do 20. stoletja že povsem približale /…/ poprej tuj in odmaknjen svet je člo-
veku postal blizu« (Batagelj, 2010, 125). Percepcija skrivnostnega, nepoznane-
ga, oddaljenega, nevarnega, kaotičnega, celo ogabnega gorskega sveta, ki je v
očeh vere simboliziral tudi izvirni greh, se je z razsvetljensko miselnostjo torej
postopoma preoblikovala. Narava v gorah je sprva postala interesno podro-
čje znanstvenega raziskovanja.9 Znanstveno sfero je nadgradila še romantika
(Goethe, Byron), ki je promovirala ljubezen do narave, saj so ravno gore poo-
sebljale njeno neokrnjenost in čistost. Tudi njenim prebivalcem so postopoma
pripisali pozitivne lastnosti. Prebivalci hribov so poosebljali zdravo, preprosto
populacijo, ki ni bila skorumpirana z meščanskim načinom življenja. Ta kul-
9 Sicer se že tekom 16. stoletja nekateri posamezniki lotijo preučevanja gorskega sveta, o katerem
objavljajo knjige in/ali rišejo karte. Večina izmed omenjenih raziskovalcev je bila botanikov, med
njimi je bilo veliko Švicarjev. Gesner, denimo, je bil tisti, ki se je vzpenjal v raziskovalne namene,
zaradi preučevanja gorskih rastlin, telesne vaje in duševnega veselja (Kugy, 2008, 33).
54
