Page 61 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 61
turizem kot ekonomski in socialni pojav
skega sistema, Predjama, Zelška jama, Križna jama, Divaška jama, Clemen-
tina (Opčine), Velika pečina (Grotta Gigante) in druge (Kranjc, 2002; Shaw,
2008).14 Turistično sta se najuspešnejše razvijali Postojnska jama in Škocjan-
ske jame, ki sta edini prinašali dobiček in ekonomski učinek svojim upravite-
ljem, kar velja še danes.
Predstavljene oblike modernega turizma so bile prisotne tudi na geo-
grafskem območju, ki je v knjigi prvenstveno obravnavano. Primarno so se tu-
ristično najuspešneje razvijali morski kraji, ki jim je bila namenjena tudi večja
pozornost, deloma se je raziskava posvetila tudi toplicam. Nasledja tipologija
turizma, ki je doživljala uspešen razvoj tekom 19. stoletja in predstavlja pred-
met naše obravnave, je jamski turizem. Gorske destinacije na območju Av-
strijskega primorja so se ravno tako skušale uveljaviti kot turistični kraji, bodi-
si kot planinski kraji oziroma zimske destinacije, vendar teh vidikov oziroma
tipologij modernega turizma v delu ne bomo obravnavali.
14 Za skrb za turistično ureditev in odprtje jam so se potegovala planinska društva oziroma njihovi
jamski odseki, kakor tisti pri DuÖAV, Società Alpina delle Giulie/Club Alpino Italiano.
59
skega sistema, Predjama, Zelška jama, Križna jama, Divaška jama, Clemen-
tina (Opčine), Velika pečina (Grotta Gigante) in druge (Kranjc, 2002; Shaw,
2008).14 Turistično sta se najuspešnejše razvijali Postojnska jama in Škocjan-
ske jame, ki sta edini prinašali dobiček in ekonomski učinek svojim upravite-
ljem, kar velja še danes.
Predstavljene oblike modernega turizma so bile prisotne tudi na geo-
grafskem območju, ki je v knjigi prvenstveno obravnavano. Primarno so se tu-
ristično najuspešneje razvijali morski kraji, ki jim je bila namenjena tudi večja
pozornost, deloma se je raziskava posvetila tudi toplicam. Nasledja tipologija
turizma, ki je doživljala uspešen razvoj tekom 19. stoletja in predstavlja pred-
met naše obravnave, je jamski turizem. Gorske destinacije na območju Av-
strijskega primorja so se ravno tako skušale uveljaviti kot turistični kraji, bodi-
si kot planinski kraji oziroma zimske destinacije, vendar teh vidikov oziroma
tipologij modernega turizma v delu ne bomo obravnavali.
14 Za skrb za turistično ureditev in odprtje jam so se potegovala planinska društva oziroma njihovi
jamski odseki, kakor tisti pri DuÖAV, Società Alpina delle Giulie/Club Alpino Italiano.
59