Page 80 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 80
turizem v avstrijskem primorju
tem posredovanja še ni dosti spremenil. Število agencij se je sicer povečalo, saj
se je povečalo tudi povpraševanje. Navadno so delovale v funkciji tour opera-
torjev – organizacija potovanja z vlakom in rezervacija hotelov.
Prava distinkcija med tour operaterji in turističnimi agencijami se prav-
zaprav pojavi po drugi svetovni vojni, ko pride do nove organizacije prevozov
(širjenje charterskih poletov) in pojava množičnega turizma. Podjetje Thomas
Cook and son Ltd. je, denimo, že leta 1927 najelo določeno število letalskih
sedežev. Nižanje cen letalskih prevozov je privedlo tudi do sprememb v orga-
nizaciji potovanj. Na začetku 60-ih let so družbe pričele del sedežev po niž-
jih cenah ponujati v »zakup« turističnim agencijam. Na ta način so turistič-
ne agencije v svojih potovalnih paketih lahko poskrbele tudi za vozovnice, ne
da bi za to najemale cela letala.
Organizatorji turističnih potovanj in paketov so pozitivno vplivali na
razširitev turistične ponudbe. Paketna storitev, kot je npr. zakup večjega šte-
vila vozovnic in rezervacija hotelskih nastanitev, je omogočila nakup po nižji
ceni in turistične storitve širila tudi med manj premožne prebivalce. Za sku-
pinsko potovanje je agencija urejala tudi potrebne dokumente, kar je ljudem
olajšalo potovanje, saj samim ni bilo potrebno več urejati vseh birokratskih
postopkov. Turistični kraji so se kmalu zavedali vloge potovalnih agencij in se
z njimi pričeli povezovati. Pošiljali so jim svoje propagandno gradivo in preko
njih promovirali svoj turistični kraj.
Dejavniki so vplivali na porast povpraševanja po turističnih storitvah
in posledično tudi na razvoj turističnih destinacij. Na obravnavanem obmo-
čju vsi dejavniki niso bili hkrati prisotni ali v enaki meri vplivali na turistični
razvoj. Na podlagi razpoložljivih in uporabljenih virov in podatkov smo tako
rekonstruirali turistični razvoj posameznih krajev Avstrijskega primorja, kjer
se je pokazalo, kateri so bili ključni vidiki, ki so ta razvoj sploh omogočili.
78
tem posredovanja še ni dosti spremenil. Število agencij se je sicer povečalo, saj
se je povečalo tudi povpraševanje. Navadno so delovale v funkciji tour opera-
torjev – organizacija potovanja z vlakom in rezervacija hotelov.
Prava distinkcija med tour operaterji in turističnimi agencijami se prav-
zaprav pojavi po drugi svetovni vojni, ko pride do nove organizacije prevozov
(širjenje charterskih poletov) in pojava množičnega turizma. Podjetje Thomas
Cook and son Ltd. je, denimo, že leta 1927 najelo določeno število letalskih
sedežev. Nižanje cen letalskih prevozov je privedlo tudi do sprememb v orga-
nizaciji potovanj. Na začetku 60-ih let so družbe pričele del sedežev po niž-
jih cenah ponujati v »zakup« turističnim agencijam. Na ta način so turistič-
ne agencije v svojih potovalnih paketih lahko poskrbele tudi za vozovnice, ne
da bi za to najemale cela letala.
Organizatorji turističnih potovanj in paketov so pozitivno vplivali na
razširitev turistične ponudbe. Paketna storitev, kot je npr. zakup večjega šte-
vila vozovnic in rezervacija hotelskih nastanitev, je omogočila nakup po nižji
ceni in turistične storitve širila tudi med manj premožne prebivalce. Za sku-
pinsko potovanje je agencija urejala tudi potrebne dokumente, kar je ljudem
olajšalo potovanje, saj samim ni bilo potrebno več urejati vseh birokratskih
postopkov. Turistični kraji so se kmalu zavedali vloge potovalnih agencij in se
z njimi pričeli povezovati. Pošiljali so jim svoje propagandno gradivo in preko
njih promovirali svoj turistični kraj.
Dejavniki so vplivali na porast povpraševanja po turističnih storitvah
in posledično tudi na razvoj turističnih destinacij. Na obravnavanem obmo-
čju vsi dejavniki niso bili hkrati prisotni ali v enaki meri vplivali na turistični
razvoj. Na podlagi razpoložljivih in uporabljenih virov in podatkov smo tako
rekonstruirali turistični razvoj posameznih krajev Avstrijskega primorja, kjer
se je pokazalo, kateri so bili ključni vidiki, ki so ta razvoj sploh omogočili.
78
