Page 84 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 84
turizem v avstrijskem primorju
socialnim skrbstvom, vero, zakonskim stanom ter šolami. Funkcija namestni-
štva je imela tudi nekatere finančne pristojnosti. Namestnik je bil tudi zastop-
nik vlade v deželnih skupščinah. Od namestništva v Trstu je bilo odvisno ce-
lotno ozemlje Avstrijskega primorja, s Trstom in z njegovim teritorijem, Istro
ter Goriško-Gradiško. Taka ureditev se je z nekaterimi institucionalnimi spre-
membami obdržala vse do konca prve svetovne vojne. Primorko namestništvo
je bilo ukinjeno leta 1918 (I fondi documentari, 2009).
Območje kronske dežele Avstrijskega primorja, ki se je v drugi polovi-
ci 19. stoletja intenzivneje turistično razvijalo, je bilo znano tudi pod imenom
Avstrijska riviera,1 kar je veljalo zlasti za obalno območje te dežele. Kraji ob
morju, kakor so Portorož, Strunjan, Gradež, Opatija, Lovran, Mali in Veliki
Lošinj ter drugi, so se ob pojavu modernih oblik turizma razvijali v morske
zdraviliške in kopališke destinacije. Obenem so se na območju dežele razvija-
li tudi drugi tipi turističnih destinacij, kot sta jamski ter gorski turizem, ki pa
sicer ni podrobneje obravnavan.2
Najprej obravnavamo kraje Avstrijske riviere, to so termalne ter morske
klimatske, zdraviliške in kopališke postaje, kjer analiziramo in predstavljamo
razvoj nekaterih uspešnejših destinacij druge polovice 19. in začetka 20. sto-
letja, z opisom začetkov razvoja krajev in identifikacijo ključnih dejavnikov
vpliva na moderni turistični razvoj. Sledi obravnava jamskega turizma, ki je
temeljil na naravnih danostih in specifikah. Pozornost je deloma posvečena
začetkom razvoja v predindustrijski dobi z identifikacijo privlačnosti, ki so že
pred modernim turizmom spodbujali obiskovanje območja s strani domačih
in tujih popotnikov, raziskovalcev, avanturistov, predvsem pa razvoju v fazi
modernega turizma s poudarkom na identifikaciji dejavnikov razvoja moder-
nega turizma, ki so nanj vplivali.3
Če najprej identificiramo naravne ali kulturne privlačnosti območja,
ugotovimo, da obalna istrska mesta, predvsem pa istrska notranjost, v predin-
dustrijski dobi načeloma niso bila vključena v itinerarije mladih potomcev ple-
miških družin, umetnikov, znanstvenikov in raziskovalcev novega veka, bodisi
1 Na to temo je ob stoti obletnici avstrijske razstave Österreichische Adria Ausstellung leta 2013 dunaj-
ski muzej priredil razstavo Österreichische Riviera. Wien entdeckt das Meer, kjer so bili v katalogu ob-
javljeni prispevki o morskih kopališčih riviere od Gradeža do Dubrovnika.
2 V prvi vrsti smo osredotočeni na razvoj modernih oblik turizma v tej deželi monarhije, vendar
so posamezni kraji oziroma območja na Kranjskem, ki so bila zaradi sorodnega in sočasnega
razvoja nekaterih oblik turizma (predvsem jamski) smiselno vključena v obravnavo, saj na ta način
omogočajo celostni vpogled v sam razvoj.
3 O sami zgodovini turističnega razvoja jamskih destinacij obstajajo številne študije, zato je bila raz-
iskava osredotočena na tri primere – Vilenico, Škocjanske jame in Postojnsko jamo oziroma iden-
tifikacijo in vlogo posameznih dejavnikov, ki so bolj ali manj spodbujali turistični razvoj.
82
socialnim skrbstvom, vero, zakonskim stanom ter šolami. Funkcija namestni-
štva je imela tudi nekatere finančne pristojnosti. Namestnik je bil tudi zastop-
nik vlade v deželnih skupščinah. Od namestništva v Trstu je bilo odvisno ce-
lotno ozemlje Avstrijskega primorja, s Trstom in z njegovim teritorijem, Istro
ter Goriško-Gradiško. Taka ureditev se je z nekaterimi institucionalnimi spre-
membami obdržala vse do konca prve svetovne vojne. Primorko namestništvo
je bilo ukinjeno leta 1918 (I fondi documentari, 2009).
Območje kronske dežele Avstrijskega primorja, ki se je v drugi polovi-
ci 19. stoletja intenzivneje turistično razvijalo, je bilo znano tudi pod imenom
Avstrijska riviera,1 kar je veljalo zlasti za obalno območje te dežele. Kraji ob
morju, kakor so Portorož, Strunjan, Gradež, Opatija, Lovran, Mali in Veliki
Lošinj ter drugi, so se ob pojavu modernih oblik turizma razvijali v morske
zdraviliške in kopališke destinacije. Obenem so se na območju dežele razvija-
li tudi drugi tipi turističnih destinacij, kot sta jamski ter gorski turizem, ki pa
sicer ni podrobneje obravnavan.2
Najprej obravnavamo kraje Avstrijske riviere, to so termalne ter morske
klimatske, zdraviliške in kopališke postaje, kjer analiziramo in predstavljamo
razvoj nekaterih uspešnejših destinacij druge polovice 19. in začetka 20. sto-
letja, z opisom začetkov razvoja krajev in identifikacijo ključnih dejavnikov
vpliva na moderni turistični razvoj. Sledi obravnava jamskega turizma, ki je
temeljil na naravnih danostih in specifikah. Pozornost je deloma posvečena
začetkom razvoja v predindustrijski dobi z identifikacijo privlačnosti, ki so že
pred modernim turizmom spodbujali obiskovanje območja s strani domačih
in tujih popotnikov, raziskovalcev, avanturistov, predvsem pa razvoju v fazi
modernega turizma s poudarkom na identifikaciji dejavnikov razvoja moder-
nega turizma, ki so nanj vplivali.3
Če najprej identificiramo naravne ali kulturne privlačnosti območja,
ugotovimo, da obalna istrska mesta, predvsem pa istrska notranjost, v predin-
dustrijski dobi načeloma niso bila vključena v itinerarije mladih potomcev ple-
miških družin, umetnikov, znanstvenikov in raziskovalcev novega veka, bodisi
1 Na to temo je ob stoti obletnici avstrijske razstave Österreichische Adria Ausstellung leta 2013 dunaj-
ski muzej priredil razstavo Österreichische Riviera. Wien entdeckt das Meer, kjer so bili v katalogu ob-
javljeni prispevki o morskih kopališčih riviere od Gradeža do Dubrovnika.
2 V prvi vrsti smo osredotočeni na razvoj modernih oblik turizma v tej deželi monarhije, vendar
so posamezni kraji oziroma območja na Kranjskem, ki so bila zaradi sorodnega in sočasnega
razvoja nekaterih oblik turizma (predvsem jamski) smiselno vključena v obravnavo, saj na ta način
omogočajo celostni vpogled v sam razvoj.
3 O sami zgodovini turističnega razvoja jamskih destinacij obstajajo številne študije, zato je bila raz-
iskava osredotočena na tri primere – Vilenico, Škocjanske jame in Postojnsko jamo oziroma iden-
tifikacijo in vlogo posameznih dejavnikov, ki so bolj ali manj spodbujali turistični razvoj.
82
