Page 83 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 83
trijsko primorje:
začetki in razvoj
modernega turizma
Vpričujočem delu se osredotočamo na obravnavo razvoja modernih ob-
lik turizma na ozemlju t. i. Primorja, ki ga je po koncu francoskega ob-
dobja in Ilirskih provinc oktobra 1813 deloma ponovno prevzela Av-
strija. V širšem smislu gre za območje Krasa, Notranjske, Posočja in morske
obale med Furlansko nižino ter Istro. S priključitvijo Avstrijski monarhiji so
bile ponovno osvojene province septembra 1814 vključene v začasno vlado pod
imenom Ilirija. Trst in Primorje sta bila na podlagi sklepa dunajskega kongre-
sa vključena v avstrijski zakonodajni sistem. Pod okriljem cesarsko-kraljevega
Tržaškega gubernija (Governo del Litorale in Trieste) je bilo Primorje razdelje-
no na okrožja (Kreise) v Gorici, Trstu, Reki in Karlovcu. Leta 1825 sta ostali le
dve okrožji, in sicer istrsko (s kvarnerskimi otoki) s sedežem v Pazinu in gori-
ško (Goriško-Gradiška). Mesto Trst, ki ga je upravljal mestni organ, imenovan
politično-ekonomski Magistrat, ni bilo podvrženo okrožni oblasti, ampak je
bilo neposredno podrejeno Tržaškemu guberniju. Oktroirana ustava leta 1849
je za posamezne kronske dežele (kronovine) kot enotna upravna območja do-
ločila namestnike, za Primorje oziroma Avstrijsko primorje (Österreichisches
Küstenland, Litorale austriaco) je bil njegov sedež v Trstu (I fondi documenta-
ri, 2009). Avstrijsko primorje se je delilo na dve upravni enoti, in sicer na mej-
no grofijo Istro in pokneženo grofijo Goriško-Gradiško. Trst je ostal samo-
stojna enota. Namestništvo v Trstu je bilo neposredno podrejeno avstrijskemu
notranjemu ministrstvu (in ostalim dunajskim ministrstvom), s sicer širokimi
pooblastili, saj je upravljalo in nadzorovalo javno politiko, delovanje okrožij in
občin, zadeve v zvezi z državljanstvom, s posestvi, z mejami, vojaške zadeve,
javna dela, imelo nadzor nad starinami, železnicami, kmetijstvom, gozdar-
stvom, poštnimi in telegrafskimi zadevami, trgovino, industrijo, trgi, podjetji,
društvi, tiskom, sodstvom, zapori, policijo, zdravstvom (zdraviliškimi kraji),
avstrijsko primorje ... 81
začetki in razvoj
modernega turizma
Vpričujočem delu se osredotočamo na obravnavo razvoja modernih ob-
lik turizma na ozemlju t. i. Primorja, ki ga je po koncu francoskega ob-
dobja in Ilirskih provinc oktobra 1813 deloma ponovno prevzela Av-
strija. V širšem smislu gre za območje Krasa, Notranjske, Posočja in morske
obale med Furlansko nižino ter Istro. S priključitvijo Avstrijski monarhiji so
bile ponovno osvojene province septembra 1814 vključene v začasno vlado pod
imenom Ilirija. Trst in Primorje sta bila na podlagi sklepa dunajskega kongre-
sa vključena v avstrijski zakonodajni sistem. Pod okriljem cesarsko-kraljevega
Tržaškega gubernija (Governo del Litorale in Trieste) je bilo Primorje razdelje-
no na okrožja (Kreise) v Gorici, Trstu, Reki in Karlovcu. Leta 1825 sta ostali le
dve okrožji, in sicer istrsko (s kvarnerskimi otoki) s sedežem v Pazinu in gori-
ško (Goriško-Gradiška). Mesto Trst, ki ga je upravljal mestni organ, imenovan
politično-ekonomski Magistrat, ni bilo podvrženo okrožni oblasti, ampak je
bilo neposredno podrejeno Tržaškemu guberniju. Oktroirana ustava leta 1849
je za posamezne kronske dežele (kronovine) kot enotna upravna območja do-
ločila namestnike, za Primorje oziroma Avstrijsko primorje (Österreichisches
Küstenland, Litorale austriaco) je bil njegov sedež v Trstu (I fondi documenta-
ri, 2009). Avstrijsko primorje se je delilo na dve upravni enoti, in sicer na mej-
no grofijo Istro in pokneženo grofijo Goriško-Gradiško. Trst je ostal samo-
stojna enota. Namestništvo v Trstu je bilo neposredno podrejeno avstrijskemu
notranjemu ministrstvu (in ostalim dunajskim ministrstvom), s sicer širokimi
pooblastili, saj je upravljalo in nadzorovalo javno politiko, delovanje okrožij in
občin, zadeve v zvezi z državljanstvom, s posestvi, z mejami, vojaške zadeve,
javna dela, imelo nadzor nad starinami, železnicami, kmetijstvom, gozdar-
stvom, poštnimi in telegrafskimi zadevami, trgovino, industrijo, trgi, podjetji,
društvi, tiskom, sodstvom, zapori, policijo, zdravstvom (zdraviliškimi kraji),
avstrijsko primorje ... 81
