Page 18 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
remljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
le izborno skupino nastanitvenih, prehrambnih in drugih turističnih storitev ali proizvo-
dov, ni.
Pri vedenju turista nas torej zanimajo njegove končne odločitve oziroma izbor proi-
zvodov ali storitev. Slika 2 nakazuje odločitve o najpogostejših vidikih vedenja turistov, ki
jih morajo turistično gospodarstvo in drugi deležniki upoštevati v procesu načrtovanja in
izvajanja turizma. V fazi načrtovanja počitnic sta ključni odločitvi o ponudniku oziroma
proizvodu ter informatorju, od katerega bo turist pridobil manjkajoče informacije, potreb-
ne za končno odločitev. Najpomembnejša odločitev, predvsem z vidika ponudnika, je od-
ločitev o tem, katerega ponudnika ali proizvod bo turist izbral. Turistični trg sestavlja ne-
izmerno število turističnih ponudnikov, ki ponujajo turistične izkušnje v enakih ali zelo
podobnih okoljih, in prav tako obstaja tudi neizmerno veliko okolij (tj. destinacij), v kate-
rih turisti lahko doživljajo podobne turistične izkušnje, proizvode ali storitve. V kontekstu
počitnic ali potovanja mora turist praviloma izbrati cilj potovanja (tj. destinacijo), način do-
stopa do destinacije (tj. prevoz), način prenočevanja (tj. nastanitev) in to, kaj bo na počitni-
cah počel (tj. aktivnosti).
Slika 2: Specifične aktivnosti/odločitve v fazah načrtovanja počitnic
Vir: avtorji.
Vedenje turistov v fazi doživljanja počitnic zajema predvsem nakup in koriščenje tu-
rističnih storitev in infrastrukture. Doživljanje in koriščenje infrastrukture ter storitev sta
odvisna od osebnostnih in situacijskih dejavnikov, ki lahko spremenijo primarno načrto-
van način koriščenja. Gostje hotelov lahko svoje načrtovano vedenje v posameznem hote-
lu spremenijo v smeri načina koriščenja, obsega koriščenja in interakcije s ponudnikom ali
drugimi gosti v hotelu. Sprememba vedenja od načrtovanega je lahko posledica zaznave ka-
kovosti ali vsebine hotelske ponudbe kakor tudi strukture obiskovalcev v hotelu. Družbene
norme, ki izhajajo tudi iz opazovanja drugih v procesu koriščenja hotelskih storitev, kažejo,
da se hotelski gostje vedejo tako, kot menijo, da se vedejo drugi hotelski gostje (npr. Shultz,
Khazian in Zaleski 2008; Baca-Motes et al. 2013). Gostje pa lahko enostavno tudi posnema-
jo druge goste, ne da bi se tega zavedali. Drug dejavnik, ki dejansko vedenje spreminja glede
na načrtovano, so lahko ponudba ali storitve, ki jih gostje v fazi načrtovanja počitnic sploh
niso poznali, tako da so se o koriščenju ali določenem načinu vedenja odločili šele med po-
čitnicami. Empirični dokazi kažejo, da se turisti na sami destinaciji udejstvujejo v bistve-
no več turističnih aktivnostih, kot pa so jih sprva načrtovali (March in Woodside 2005).
18
le izborno skupino nastanitvenih, prehrambnih in drugih turističnih storitev ali proizvo-
dov, ni.
Pri vedenju turista nas torej zanimajo njegove končne odločitve oziroma izbor proi-
zvodov ali storitev. Slika 2 nakazuje odločitve o najpogostejših vidikih vedenja turistov, ki
jih morajo turistično gospodarstvo in drugi deležniki upoštevati v procesu načrtovanja in
izvajanja turizma. V fazi načrtovanja počitnic sta ključni odločitvi o ponudniku oziroma
proizvodu ter informatorju, od katerega bo turist pridobil manjkajoče informacije, potreb-
ne za končno odločitev. Najpomembnejša odločitev, predvsem z vidika ponudnika, je od-
ločitev o tem, katerega ponudnika ali proizvod bo turist izbral. Turistični trg sestavlja ne-
izmerno število turističnih ponudnikov, ki ponujajo turistične izkušnje v enakih ali zelo
podobnih okoljih, in prav tako obstaja tudi neizmerno veliko okolij (tj. destinacij), v kate-
rih turisti lahko doživljajo podobne turistične izkušnje, proizvode ali storitve. V kontekstu
počitnic ali potovanja mora turist praviloma izbrati cilj potovanja (tj. destinacijo), način do-
stopa do destinacije (tj. prevoz), način prenočevanja (tj. nastanitev) in to, kaj bo na počitni-
cah počel (tj. aktivnosti).
Slika 2: Specifične aktivnosti/odločitve v fazah načrtovanja počitnic
Vir: avtorji.
Vedenje turistov v fazi doživljanja počitnic zajema predvsem nakup in koriščenje tu-
rističnih storitev in infrastrukture. Doživljanje in koriščenje infrastrukture ter storitev sta
odvisna od osebnostnih in situacijskih dejavnikov, ki lahko spremenijo primarno načrto-
van način koriščenja. Gostje hotelov lahko svoje načrtovano vedenje v posameznem hote-
lu spremenijo v smeri načina koriščenja, obsega koriščenja in interakcije s ponudnikom ali
drugimi gosti v hotelu. Sprememba vedenja od načrtovanega je lahko posledica zaznave ka-
kovosti ali vsebine hotelske ponudbe kakor tudi strukture obiskovalcev v hotelu. Družbene
norme, ki izhajajo tudi iz opazovanja drugih v procesu koriščenja hotelskih storitev, kažejo,
da se hotelski gostje vedejo tako, kot menijo, da se vedejo drugi hotelski gostje (npr. Shultz,
Khazian in Zaleski 2008; Baca-Motes et al. 2013). Gostje pa lahko enostavno tudi posnema-
jo druge goste, ne da bi se tega zavedali. Drug dejavnik, ki dejansko vedenje spreminja glede
na načrtovano, so lahko ponudba ali storitve, ki jih gostje v fazi načrtovanja počitnic sploh
niso poznali, tako da so se o koriščenju ali določenem načinu vedenja odločili šele med po-
čitnicami. Empirični dokazi kažejo, da se turisti na sami destinaciji udejstvujejo v bistve-
no več turističnih aktivnostih, kot pa so jih sprva načrtovali (March in Woodside 2005).
18
