Page 29 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Teoretične osnove vedenja turistov
V tem poglavju razpravljamo o teoretičnih osnovah vedenja turistov. To je pomembno
predvsem zato, da lažje učinkovito načrtujemo ponudbo in prodajne aktivnosti v turizmu.
Teoretične osnove so ključnega pomena pri empiričnem raziskovanju/merjenju vedenja tu-
ristov, saj povedo, katere koncepte je potrebno meriti, in praviloma tudi, kako naj se meri-
jo. Poglavje sestoji iz povzetkov ključnih značilnosti in uporabne vrednosti teorij, ki so bile
največkrat testirane v kontekstu turizma, ter teorij, ki vključujejo koncepte, pomembne za
vedenje potrošnikov/porabnikov v kontekstu turizma.
Vedenje potrošnikov/porabnikov je proces izbora, nakupa in rabe proizvoda ali stori-
tve z namenom zadovoljevanja potreb in želja. Ob tem potrošnik/porabnik vedno želi ma-
ksimizirati svoje koristi in porabiti čim manj časa. Naštejemo lahko več skupin dejavnikov,
ki vplivajo na vedenje potrošnikov/porabnikov. To so družbeni (npr. položaj v družbi in
družina), kulturni (vrednote, navade, stališča …), osebni (spol, stil življenja, raven in smer
izobrazbe, starost …), psihološki (sposobnosti, zaznavanje …) in pa ekonomski (kupna moč,
cena …) dejavniki (Prodnik 2011). Peter in Olson (2002) za opis vedenja potrošnikov/po-
rabnikov predlagata model, v katerega vključita pomen informacij. Vedenje potrošnikov/
porabnikov označita kot kognitivni proces. Skozi ta proces se porabnik predvsem odloča,
kako bo rešil svoje težave.
Erasmus, Boshoff in Rousseau (2001) menijo, da se je treba pri preučevanju vedenja
porabnikov/potrošnikov prilagoditi posameznim situacijam oz. izdelku, ki je predmet na-
kupa oziroma rabe. Posamezne odločitve v procesu odločanja so namreč lahko glede na
končni izdelek bolj ali manj tvegane. Njihov model vedenja porabnikov/potrošnikov vklju-
čuje tudi vse korake, ki se zgodijo mnogo pred nakupom in tudi po nakupu.
Raziskovalci, ki so v preteklosti preučevali vedenje porabnikov/potrošnikov, so za na-
mene svojih študij (ali pa morda kot njihov rezultat) oblikovali tudi svoje opredelitve, ne-
kaj od teh podajamo v Tabeli 4.
29
V tem poglavju razpravljamo o teoretičnih osnovah vedenja turistov. To je pomembno
predvsem zato, da lažje učinkovito načrtujemo ponudbo in prodajne aktivnosti v turizmu.
Teoretične osnove so ključnega pomena pri empiričnem raziskovanju/merjenju vedenja tu-
ristov, saj povedo, katere koncepte je potrebno meriti, in praviloma tudi, kako naj se meri-
jo. Poglavje sestoji iz povzetkov ključnih značilnosti in uporabne vrednosti teorij, ki so bile
največkrat testirane v kontekstu turizma, ter teorij, ki vključujejo koncepte, pomembne za
vedenje potrošnikov/porabnikov v kontekstu turizma.
Vedenje potrošnikov/porabnikov je proces izbora, nakupa in rabe proizvoda ali stori-
tve z namenom zadovoljevanja potreb in želja. Ob tem potrošnik/porabnik vedno želi ma-
ksimizirati svoje koristi in porabiti čim manj časa. Naštejemo lahko več skupin dejavnikov,
ki vplivajo na vedenje potrošnikov/porabnikov. To so družbeni (npr. položaj v družbi in
družina), kulturni (vrednote, navade, stališča …), osebni (spol, stil življenja, raven in smer
izobrazbe, starost …), psihološki (sposobnosti, zaznavanje …) in pa ekonomski (kupna moč,
cena …) dejavniki (Prodnik 2011). Peter in Olson (2002) za opis vedenja potrošnikov/po-
rabnikov predlagata model, v katerega vključita pomen informacij. Vedenje potrošnikov/
porabnikov označita kot kognitivni proces. Skozi ta proces se porabnik predvsem odloča,
kako bo rešil svoje težave.
Erasmus, Boshoff in Rousseau (2001) menijo, da se je treba pri preučevanju vedenja
porabnikov/potrošnikov prilagoditi posameznim situacijam oz. izdelku, ki je predmet na-
kupa oziroma rabe. Posamezne odločitve v procesu odločanja so namreč lahko glede na
končni izdelek bolj ali manj tvegane. Njihov model vedenja porabnikov/potrošnikov vklju-
čuje tudi vse korake, ki se zgodijo mnogo pred nakupom in tudi po nakupu.
Raziskovalci, ki so v preteklosti preučevali vedenje porabnikov/potrošnikov, so za na-
mene svojih študij (ali pa morda kot njihov rezultat) oblikovali tudi svoje opredelitve, ne-
kaj od teh podajamo v Tabeli 4.
29
