Page 33 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
teoretične osnove vedenja turistov
iskavah razlikuje glede na potrošniški tip turistov, glede na posamezne sektorje zno-
traj turistične panoge in glede na to, ali gre za turistične proizvode ali turistične desti-
nacije.
– Zaupanje in lojalnost sta zelo povezana elementa v modelih vedenja porabnikov. Ne
moremo doseči trajne lojalnosti brez zaupanja (Sirdeshmukh, Singh in Sabol 2002 v
Cohen, Prayag in Moital 2014). V nasprotju z literaturo na področju marketinga lah-
ko rečemo, da je literature o zaupanju turističnega porabnika še vedno malo, pred-
vsem manjka raziskav, ki vključujejo medkulturne dejavnike, vpliv kakovosti sto-
ritev na zaupanje, vpliv vrednot, vpliv tržne usmerjenosti turističnih podjetij in pa
tudi posledic zaupanja, kot so navezanost na turistični proizvod ali turistično desti-
nacijo. McKercher et al. (2012 v Cohen, Prayag in Moital 2014) menijo, da je tudi pri
preučevanju lojalnosti turista treba nujno upoštevati edinstvenost turistične pano-
ge. Omenjajo vertikalno (turist je lahko lojalen ponudnikom turističnih proizvodov
iz različnih turističnih sektorjev naenkrat), horizontalno (turist je lahko lojalen več
ponudnikom istih turističnih proizvodov) in izkustveno (turist je lahko lojalen neki
obliki dopustovanja) lojalnost.
V nadaljevanju predstavljamo model, ki sta ga oblikovala Woodside in Lysonski (1989)
in ga poimenovala splošni model o izbiri destinacije. Z njim sta želela opisati zavedanje, pre-
ference in izbiro med konkurenčnimi destinacijami. Pri oblikovanju modela sta upoštevala
izsledke raziskav s področja kognitivne in vedenjske psihologije, marketinga in turizma. V
Sliki 4 je prikazan model s posameznimi dimenzijami. V model je vključenih 8 dimenzij in
9 povezav. Vidimo, da marketinške spremenljivke in pa lastnosti posameznika vplivajo na
zavedanje o destinaciji. Dimenzija emocije in spomini vključuje pozitivna in negativna ču-
stva, ki jih turist poveže z neko destinacijo. Ta dimenzija, skupaj z zavedanjem o destinaci-
ji, oblikuje preference turista, te pa določajo namero. Zadnja faza v modelu, izbira, je v veli-
ki meri odvisna od namere in situacije.
Li, Li in Hudson (2013) so preučevali vpliv pripadnosti na določeni generaciji turistov
in ugotovili, da imajo različne generacije tudi različno preteklost obiskov destinacij, različ-
ne želje in preference v prihodnosti in tudi različne kriterije ocenjevanja turističnih desti-
nacij. Deloma so potrdili tudi trditvi, da imajo različne generacije različne vire informacij
in različne preference za aktivnosti na potovanju.
Mathieson in Wall (1982) sta predlagala 5-fazni model nakupnega vedenja turistov. V
prvi fazi se posameznik zave, da potrebuje oziroma želi potovati, v drugi fazi zbere vse po-
trebne informacije in oceni posamezne možnosti, v tretji fazi se odloči med različnimi al-
ternativami, v četrti se pripravi na potovanje in ga doživi, v zadnji, peti, fazi pa lahko oce-
ni zadovoljstvo.
33
iskavah razlikuje glede na potrošniški tip turistov, glede na posamezne sektorje zno-
traj turistične panoge in glede na to, ali gre za turistične proizvode ali turistične desti-
nacije.
– Zaupanje in lojalnost sta zelo povezana elementa v modelih vedenja porabnikov. Ne
moremo doseči trajne lojalnosti brez zaupanja (Sirdeshmukh, Singh in Sabol 2002 v
Cohen, Prayag in Moital 2014). V nasprotju z literaturo na področju marketinga lah-
ko rečemo, da je literature o zaupanju turističnega porabnika še vedno malo, pred-
vsem manjka raziskav, ki vključujejo medkulturne dejavnike, vpliv kakovosti sto-
ritev na zaupanje, vpliv vrednot, vpliv tržne usmerjenosti turističnih podjetij in pa
tudi posledic zaupanja, kot so navezanost na turistični proizvod ali turistično desti-
nacijo. McKercher et al. (2012 v Cohen, Prayag in Moital 2014) menijo, da je tudi pri
preučevanju lojalnosti turista treba nujno upoštevati edinstvenost turistične pano-
ge. Omenjajo vertikalno (turist je lahko lojalen ponudnikom turističnih proizvodov
iz različnih turističnih sektorjev naenkrat), horizontalno (turist je lahko lojalen več
ponudnikom istih turističnih proizvodov) in izkustveno (turist je lahko lojalen neki
obliki dopustovanja) lojalnost.
V nadaljevanju predstavljamo model, ki sta ga oblikovala Woodside in Lysonski (1989)
in ga poimenovala splošni model o izbiri destinacije. Z njim sta želela opisati zavedanje, pre-
ference in izbiro med konkurenčnimi destinacijami. Pri oblikovanju modela sta upoštevala
izsledke raziskav s področja kognitivne in vedenjske psihologije, marketinga in turizma. V
Sliki 4 je prikazan model s posameznimi dimenzijami. V model je vključenih 8 dimenzij in
9 povezav. Vidimo, da marketinške spremenljivke in pa lastnosti posameznika vplivajo na
zavedanje o destinaciji. Dimenzija emocije in spomini vključuje pozitivna in negativna ču-
stva, ki jih turist poveže z neko destinacijo. Ta dimenzija, skupaj z zavedanjem o destinaci-
ji, oblikuje preference turista, te pa določajo namero. Zadnja faza v modelu, izbira, je v veli-
ki meri odvisna od namere in situacije.
Li, Li in Hudson (2013) so preučevali vpliv pripadnosti na določeni generaciji turistov
in ugotovili, da imajo različne generacije tudi različno preteklost obiskov destinacij, različ-
ne želje in preference v prihodnosti in tudi različne kriterije ocenjevanja turističnih desti-
nacij. Deloma so potrdili tudi trditvi, da imajo različne generacije različne vire informacij
in različne preference za aktivnosti na potovanju.
Mathieson in Wall (1982) sta predlagala 5-fazni model nakupnega vedenja turistov. V
prvi fazi se posameznik zave, da potrebuje oziroma želi potovati, v drugi fazi zbere vse po-
trebne informacije in oceni posamezne možnosti, v tretji fazi se odloči med različnimi al-
ternativami, v četrti se pripravi na potovanje in ga doživi, v zadnji, peti, fazi pa lahko oce-
ni zadovoljstvo.
33
