Page 36 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
emljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
Referenca Namen raziskave
Analiza vpliva oddaljenosti in cene na izbiro destinacije, pri čemer je motivacija
Nicolau in Mas 2006 obravnavana kot moderator
Razmerje med nakupom spominkov in štirih motivacijskih dejavnikov
Swanson in Horridge
2006 Razvoj modela motivacije turistov seniorjev
Hsu, Cai in Wong 2007 Razmerje med odnosom do okolja in motivacije za ekoturizem
Luo in Deng 2008
Vir: povzeto po Hsu, Cai in Li 2010.
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo nekaj modelov motivacije, ki so bili veliko-
krat uporabljeni v raziskavah.
Crompton (1979) predlaga model potiska in privlačnosti (ang. push and pull). Kot že
avtorji pred njim je izhajal predvsem iz sociopsiholoških lastnosti turista in iz kulture ter
atraktivnosti same turistične destinacije. Posamezniki potujejo, ker jih v to potisnejo dejav-
niki, povezani z njimi samimi, po drugi strani pa jih tja potegnejo dejavniki (oprijemljivi
dejavniki, kot so naravni in kulturni viri, poleg tega pa novosti, koristi, pričakovanja in po-
doba destinacije), ki jih lahko pripišemo destinaciji. Pri večini turistov gre za obe skupini
dejavnikov. Z namenom oblikovanja modela motivacije za potovanje je Crompton (1979)
opravil 39 nestrukturiranih intervjujev s priložnostno izbranimi odraslimi turisti. Rezul-
tat analize intervjujev je sedem sociopsiholoških dejavnikov (dejavniki potiska) in dva kul-
turna (dejavniki privlačnosti), ki izhajata iz destinacije.
V prvo skupino sodijo (1) pobeg iz zaznanega vsakdanjega okolja (posameznik se od-
loči za potovanje, ker bi rad začasno spremenil okolje, tako domače kot delovno), (2) razi-
skovanje in lasten razvoj (nekateri potovanje izkoristijo tudi za raziskovanje samega sebe),
(3) sprostitev (sem je vključena tako fizična kot psihična sprostitev, posameznik se lahko na
potovanju posveti svojim hobijem in interesom), (4) prestiž (nekateri intervjuvanci so pre-
stiž postavili celo na prvo mesto, izkazalo pa se je, da več kot posameznik potuje, manj je ta
dejavnik pomemben za motivacijo), (5) regresija (vračanje v preteklost, čim dalje od vsak-
danjih opravil, ta dejavnik bi glede na neke odgovore intervjuvancev lahko imenovali no-
stalgija), (6) krepitev sorodstvenih vezi in odnosov (veliko posameznikov se odloči za po-
tovanje, ker v tem vidi priložnost za okrepitev družinskih odnosov) in (7) druženje (na
potovanju se vzpostavijo nova poznanstva, širi socialna mreža, več intervjuvancev je tudi
izrazilo potrebo po druženju in spoznavanju lokalnih prebivalcev).
V drugo skupino, med dejavnike potega, pa lahko vštejemo (1) novosti (nova dožive-
tja, pri nekaterih intervjuvancih pa se je izkazalo, da pri odločanju za potovanje tehtajo med
možnostjo videti in spoznati nekaj novega ter tveganjem potovanja v neznano destinacijo)
in (2) izobraževanje (za nekatere destinacije se turisti odločajo zaradi želje po novem zna-
nju, novih informacij, zato v destinaciji obiskujejo muzeje, delavnice in podobno).
Dann (1981) podobno ugotavlja, da se raziskovalci motivacije v turizmu večinoma
ukvarjajo z dvema skupinama dejavnikov, in sicer z dejavniki, ki izhajajo iz posameznika in
njegovega domačega okolja, ter dejavniki, ki izhajajo iz izbrane turistične destinacije. V svo-
ji študiji predstavi sedem različnih razumevanj:
36
Referenca Namen raziskave
Analiza vpliva oddaljenosti in cene na izbiro destinacije, pri čemer je motivacija
Nicolau in Mas 2006 obravnavana kot moderator
Razmerje med nakupom spominkov in štirih motivacijskih dejavnikov
Swanson in Horridge
2006 Razvoj modela motivacije turistov seniorjev
Hsu, Cai in Wong 2007 Razmerje med odnosom do okolja in motivacije za ekoturizem
Luo in Deng 2008
Vir: povzeto po Hsu, Cai in Li 2010.
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo nekaj modelov motivacije, ki so bili veliko-
krat uporabljeni v raziskavah.
Crompton (1979) predlaga model potiska in privlačnosti (ang. push and pull). Kot že
avtorji pred njim je izhajal predvsem iz sociopsiholoških lastnosti turista in iz kulture ter
atraktivnosti same turistične destinacije. Posamezniki potujejo, ker jih v to potisnejo dejav-
niki, povezani z njimi samimi, po drugi strani pa jih tja potegnejo dejavniki (oprijemljivi
dejavniki, kot so naravni in kulturni viri, poleg tega pa novosti, koristi, pričakovanja in po-
doba destinacije), ki jih lahko pripišemo destinaciji. Pri večini turistov gre za obe skupini
dejavnikov. Z namenom oblikovanja modela motivacije za potovanje je Crompton (1979)
opravil 39 nestrukturiranih intervjujev s priložnostno izbranimi odraslimi turisti. Rezul-
tat analize intervjujev je sedem sociopsiholoških dejavnikov (dejavniki potiska) in dva kul-
turna (dejavniki privlačnosti), ki izhajata iz destinacije.
V prvo skupino sodijo (1) pobeg iz zaznanega vsakdanjega okolja (posameznik se od-
loči za potovanje, ker bi rad začasno spremenil okolje, tako domače kot delovno), (2) razi-
skovanje in lasten razvoj (nekateri potovanje izkoristijo tudi za raziskovanje samega sebe),
(3) sprostitev (sem je vključena tako fizična kot psihična sprostitev, posameznik se lahko na
potovanju posveti svojim hobijem in interesom), (4) prestiž (nekateri intervjuvanci so pre-
stiž postavili celo na prvo mesto, izkazalo pa se je, da več kot posameznik potuje, manj je ta
dejavnik pomemben za motivacijo), (5) regresija (vračanje v preteklost, čim dalje od vsak-
danjih opravil, ta dejavnik bi glede na neke odgovore intervjuvancev lahko imenovali no-
stalgija), (6) krepitev sorodstvenih vezi in odnosov (veliko posameznikov se odloči za po-
tovanje, ker v tem vidi priložnost za okrepitev družinskih odnosov) in (7) druženje (na
potovanju se vzpostavijo nova poznanstva, širi socialna mreža, več intervjuvancev je tudi
izrazilo potrebo po druženju in spoznavanju lokalnih prebivalcev).
V drugo skupino, med dejavnike potega, pa lahko vštejemo (1) novosti (nova dožive-
tja, pri nekaterih intervjuvancih pa se je izkazalo, da pri odločanju za potovanje tehtajo med
možnostjo videti in spoznati nekaj novega ter tveganjem potovanja v neznano destinacijo)
in (2) izobraževanje (za nekatere destinacije se turisti odločajo zaradi želje po novem zna-
nju, novih informacij, zato v destinaciji obiskujejo muzeje, delavnice in podobno).
Dann (1981) podobno ugotavlja, da se raziskovalci motivacije v turizmu večinoma
ukvarjajo z dvema skupinama dejavnikov, in sicer z dejavniki, ki izhajajo iz posameznika in
njegovega domačega okolja, ter dejavniki, ki izhajajo iz izbrane turistične destinacije. V svo-
ji študiji predstavi sedem različnih razumevanj:
36
