Page 38 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
remljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
Slika 5: Mannellov in Iso-Aholov model motivacije
Vir: prirejeno po Mannell in Iso-Ahola 1987.
Pearce (2005) povzame nekaj raziskav, ki so uporabile model karierne lestvice poto-
vanj (ang. travel career ladder; izhodišča za to teorijo je Pearce objavil že leta 1988 v knjigi
The Ulysses Factor). Ključna ideja tega modela je, da se motivacija posameznika spreminja
glede na potovalne izkušnje. Posledično lahko govorimo o neke vrste posameznikovi turi-
stični/potovalni karieri. Obstaja podobnost s hierarhijo potreb po Maslowu. Karierna le-
stvica potovanj je petstopenjska. Najnižja stopnja je sprostitev (tako kot so pri Maslowu
najnižja stopnja biološke potrebe), sledijo stimulacija (pri Maslowu je ta stopnja varnost in
zaupanje), odnosi (pri Maslowu je ta stopnja ljubezen in pripadnost, prijateljstvo, družina),
samospoštovanje in razvoj (pri Maslowu se na tej stopni nahajajo samozavest, spoštovanje
do drugih, dosežki) in izpopolnjenost (pri Maslowu je to samouresničenje, ustvarjalnost,
etika). Lahko se zgodi, da dva posameznika začneta svojo potovalno kariero na drugačni
stopnji, prav tako se lahko zgodi, da nekdo kakšno od stopenj enostavno preskoči. Leta 1998
je Ryan kritično ocenil to teorijo. Meni, da je največja dodana vrednost Pearceovega mo-
dela koncept, ki nam pomaga razumeti motivacijo z upoštevanjem dejstva, da je motivacija
dinamični proces in da je razvoj psihološke motivacije rezultat predhodnih potovalnih iz-
kušenj. Posledično se s časom turist pomika po lestvici navzgor. Tudi sam Pearce (2005) v
svoji raziskavi uporabi lasten model, da bi analiziral razmerje med motivacijo in potovalni-
mi izkušnjami. Dejansko med turisti z različnimi potovalnimi izkušnjami ugotovi razlike
v motivaciji. Izkaže se, da so dejavnik vpletenosti in vključenosti v turistično destinacijo ter
dejavniki, ki so vezani na motivacijo zaradi narave same, veliko pomembnejši dejavniki za
turiste z več potovalnimi izkušnjami, medtem ko so dejavniki, kot so npr. osebnostna rast,
nostalgija, romantičnost, varnost, veliko pomembnejši za turiste z manj potovalnimi izku-
šnjami. Za bralce, ki bi želeli ta model preizkusiti sami in morda raziskovati motivacijo v tu-
rizmu, dodajamo, da so v prispevku predstavljene spremenljivke, ki jih je možno uporabiti
v raziskovanju motivacije v turizmu.
38
Slika 5: Mannellov in Iso-Aholov model motivacije
Vir: prirejeno po Mannell in Iso-Ahola 1987.
Pearce (2005) povzame nekaj raziskav, ki so uporabile model karierne lestvice poto-
vanj (ang. travel career ladder; izhodišča za to teorijo je Pearce objavil že leta 1988 v knjigi
The Ulysses Factor). Ključna ideja tega modela je, da se motivacija posameznika spreminja
glede na potovalne izkušnje. Posledično lahko govorimo o neke vrste posameznikovi turi-
stični/potovalni karieri. Obstaja podobnost s hierarhijo potreb po Maslowu. Karierna le-
stvica potovanj je petstopenjska. Najnižja stopnja je sprostitev (tako kot so pri Maslowu
najnižja stopnja biološke potrebe), sledijo stimulacija (pri Maslowu je ta stopnja varnost in
zaupanje), odnosi (pri Maslowu je ta stopnja ljubezen in pripadnost, prijateljstvo, družina),
samospoštovanje in razvoj (pri Maslowu se na tej stopni nahajajo samozavest, spoštovanje
do drugih, dosežki) in izpopolnjenost (pri Maslowu je to samouresničenje, ustvarjalnost,
etika). Lahko se zgodi, da dva posameznika začneta svojo potovalno kariero na drugačni
stopnji, prav tako se lahko zgodi, da nekdo kakšno od stopenj enostavno preskoči. Leta 1998
je Ryan kritično ocenil to teorijo. Meni, da je največja dodana vrednost Pearceovega mo-
dela koncept, ki nam pomaga razumeti motivacijo z upoštevanjem dejstva, da je motivacija
dinamični proces in da je razvoj psihološke motivacije rezultat predhodnih potovalnih iz-
kušenj. Posledično se s časom turist pomika po lestvici navzgor. Tudi sam Pearce (2005) v
svoji raziskavi uporabi lasten model, da bi analiziral razmerje med motivacijo in potovalni-
mi izkušnjami. Dejansko med turisti z različnimi potovalnimi izkušnjami ugotovi razlike
v motivaciji. Izkaže se, da so dejavnik vpletenosti in vključenosti v turistično destinacijo ter
dejavniki, ki so vezani na motivacijo zaradi narave same, veliko pomembnejši dejavniki za
turiste z več potovalnimi izkušnjami, medtem ko so dejavniki, kot so npr. osebnostna rast,
nostalgija, romantičnost, varnost, veliko pomembnejši za turiste z manj potovalnimi izku-
šnjami. Za bralce, ki bi želeli ta model preizkusiti sami in morda raziskovati motivacijo v tu-
rizmu, dodajamo, da so v prispevku predstavljene spremenljivke, ki jih je možno uporabiti
v raziskovanju motivacije v turizmu.
38
