Page 51 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, Boštjan Žvanut, eds. 2017. Zdravje delovno aktivne populacije ▪︎ Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 51
me vesti kot dejavnik tveganja za izgorelost medicinskih sester 4. znanstvena in strokovna konferenca z mednarodno udeležbo 49
v enotah intenzivne nege in terapije v Univerzitetnih kliničnih
centrih Ljubljana in Maribor
Stress of conscience as a risk factor for burnout among ICU
nurses in University Medical Centres Ljubljana and Maribor
Saša Šajn Lekše, Bernarda Lončar, Alenka Žibert, Andrej Starc
University of Ljubljana, Faculty of Health Sciences,
Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
sasa.sajn.lekse@gmail.com, bernarda.loncar5@gmail.com, zibert.alenka@gmail.
com, andrej.starc@zf.uni-lj.si
Izhodišča: Vest medicinske sestre je pomemben dejavnik sprejemanja odločitev
na delovnem mestu. Vest je dobra ali slaba, lahko svari ali zahteva, spodbu-
ja ali obsoja. Slaba vest se pojavi ob neupoštevanju svoje vesti. V povezavi s
kakovostjo opravljenega dela je lahko slaba vest povzročitelj stresa. Stres na
delovnem mestu je fenomen, ki ga definira več endogenih in eksogenih de-
javnikov, npr. prisotnost različnih stresorjev v okolju in posameznikova sposob-
nost spopadanja z njimi. Daljša izpostavljenost stresnim situacijam lahko prive-
de do delovne izgorelosti, kar je stanje fizične in čustvene izčrpanosti, ki izhaja
iz notranjega dogajanja v posamezniku. Pri osebah, ki izgorevajo, so prisotni
depresivni in anksiozni simptomi ter depersonalizacija. Metoda: Izvedena bo
presečna študija na medicinskih sestrah, zaposlenih v enotah intenzivne nege
in terapije. Izbran merski instrument bo slovenska različica švedskega vprašal-
nika Stress of Conscience Questionnaire. Rezultati: Pričakujemo, da bodo re-
zultati pokazali, da breme vesti vpliva na prisotnost simptomov izgorelosti pri
medicinskih sestrah v enotah intenzivne nege. Diskusija: Zaradi narave dela v
kliničnem okolju lahko slaba vest povzroči tvorbo simptomov izgorelosti, zlas-
ti v enotah intenzivne nege in terapije, kjer so pacienti pod konstantnim nadzo-
rom visoko usposobljenega zdravstvenega tima. Medicinske sestre v teh eno-
tah nudijo neprekinjeno zdravstveno nego, v idealnih delovnih okoljih le enemu
pacientu.
Ključne besede: intenzivna zdravstvena nega, stres na delovnem mestu,
duševno zdravje, medicinska sestra.
Introduction: A nurse‘s conscience is an important factor in clinical decision
making. Conscience can be clean or troubled, it can warn or demand, encour-
age or judge. A troubled conscience appears when a person neglects the voice
of their own conscience. When related to the quality of the service provid-
ed, a troubled conscience can become a cause of stress. Work related stress
is a phenomenon defined by endogenous and exogenous factors: the pres-
ence of various environmental stressors and the individual‘s coping ability. A
prolonged period of exposure to stressful situations may lead to occupation-
al burnout. Burnout is a state of physical and emotional exhaustion originating
in an individual‘s internal processes, but triggered by external burden. Individ-
uals that burn out exhibit symptoms of depression, anxiety and depersonali-
sation. Method: A cross-sectional study design will be used. We will be using a
Slovene version of the Swedish Stress of Conscience Questionnaire on nurs-
es working in intensive care units. Results: We expect the results to show that
v enotah intenzivne nege in terapije v Univerzitetnih kliničnih
centrih Ljubljana in Maribor
Stress of conscience as a risk factor for burnout among ICU
nurses in University Medical Centres Ljubljana and Maribor
Saša Šajn Lekše, Bernarda Lončar, Alenka Žibert, Andrej Starc
University of Ljubljana, Faculty of Health Sciences,
Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
sasa.sajn.lekse@gmail.com, bernarda.loncar5@gmail.com, zibert.alenka@gmail.
com, andrej.starc@zf.uni-lj.si
Izhodišča: Vest medicinske sestre je pomemben dejavnik sprejemanja odločitev
na delovnem mestu. Vest je dobra ali slaba, lahko svari ali zahteva, spodbu-
ja ali obsoja. Slaba vest se pojavi ob neupoštevanju svoje vesti. V povezavi s
kakovostjo opravljenega dela je lahko slaba vest povzročitelj stresa. Stres na
delovnem mestu je fenomen, ki ga definira več endogenih in eksogenih de-
javnikov, npr. prisotnost različnih stresorjev v okolju in posameznikova sposob-
nost spopadanja z njimi. Daljša izpostavljenost stresnim situacijam lahko prive-
de do delovne izgorelosti, kar je stanje fizične in čustvene izčrpanosti, ki izhaja
iz notranjega dogajanja v posamezniku. Pri osebah, ki izgorevajo, so prisotni
depresivni in anksiozni simptomi ter depersonalizacija. Metoda: Izvedena bo
presečna študija na medicinskih sestrah, zaposlenih v enotah intenzivne nege
in terapije. Izbran merski instrument bo slovenska različica švedskega vprašal-
nika Stress of Conscience Questionnaire. Rezultati: Pričakujemo, da bodo re-
zultati pokazali, da breme vesti vpliva na prisotnost simptomov izgorelosti pri
medicinskih sestrah v enotah intenzivne nege. Diskusija: Zaradi narave dela v
kliničnem okolju lahko slaba vest povzroči tvorbo simptomov izgorelosti, zlas-
ti v enotah intenzivne nege in terapije, kjer so pacienti pod konstantnim nadzo-
rom visoko usposobljenega zdravstvenega tima. Medicinske sestre v teh eno-
tah nudijo neprekinjeno zdravstveno nego, v idealnih delovnih okoljih le enemu
pacientu.
Ključne besede: intenzivna zdravstvena nega, stres na delovnem mestu,
duševno zdravje, medicinska sestra.
Introduction: A nurse‘s conscience is an important factor in clinical decision
making. Conscience can be clean or troubled, it can warn or demand, encour-
age or judge. A troubled conscience appears when a person neglects the voice
of their own conscience. When related to the quality of the service provid-
ed, a troubled conscience can become a cause of stress. Work related stress
is a phenomenon defined by endogenous and exogenous factors: the pres-
ence of various environmental stressors and the individual‘s coping ability. A
prolonged period of exposure to stressful situations may lead to occupation-
al burnout. Burnout is a state of physical and emotional exhaustion originating
in an individual‘s internal processes, but triggered by external burden. Individ-
uals that burn out exhibit symptoms of depression, anxiety and depersonali-
sation. Method: A cross-sectional study design will be used. We will be using a
Slovene version of the Swedish Stress of Conscience Questionnaire on nurs-
es working in intensive care units. Results: We expect the results to show that
