Page 105 - Uran Maravić, Maja. 2017. Ocenjevanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105
priporočila za sistem ocenjevanja restavracij
Menimo, da je potrebno izvesti več aktivnosti, ki bi spodbudile organizatorje medna-
rodnih ocenjevanj, da slovenske restavracije vključijo v svoje vodnike. Nekatere od teh ak-
tivnosti bi lahko bile:
– identifikacija glavnih deležnikov mednarodnih ocenjevanj,
– identifikacija najboljših restavracij in gostiln v Sloveniji,
– oblikovanje Gastronomskega urada pri Slovenski turistični organizaciji in dodelitev
skrbnika,
– oblikovanje programa Gastronomskega urada,
– mreženje in predstavitve na mednarodnih dogodkih,
– organizacija mednarodnih dogodkov v Sloveniji,
– oblikovanje programa ambasadorjev gastronomskega turizma,
– oblikovanje finančnega sklada za ambasadorje gastronomskega turizma,
– oblikovanje študijskih tur po gastronomskih centrih Slovenije.
Na koncu se postavlja strateško vprašanje: ali tujim gostom v Sloveniji zadostuje in-
formacija, da je 30 restavracij v Sloveniji uvrščeno v Gault Millau in morda nekaj njih v bli-
žnji prihodnosti v spletni Michelin (po vzoru Hrvaške)? Če je odgovor na to vprašanje ne,
potem potrebujemo tudi nacionalno ali regionalno (npr. države bivše Jugoslavije) ocenjeva-
nje, kar bomo opisali v nadaljevanju.
Oblikovanje nacionalnega ocenjevanja restavracij
V Sloveniji obstaja nekaj ocenjevanj na nacionalni ravni, ki jih izvajajo novinarji (Delo,
Mladina, Siol.net, Slovenske novice), ki so objavljene v dnevnem časopisju in/ali v knjižni
izdaji za tekoče leto. V letu 2017 se je tudi prvič zgodilo tudi glasovanje The Slovenian Re-
staurant Award, kjer se izbira najboljše restavracije in kjer je glasovanje kombinacija glasov
strokovne komisije, kuharskih mojstrov, gurmanov in ljudstva.
Kot je bilo predstavljeno v teoretičnem delu in kot kaže raziskava mnenj gostincev
in poznavalcev, je ključno, da je takšno ocenjevanje neodvisno. Potrebno je tudi razlikova-
ti med ocenjevanje in glasovanjem. Ocenjevanje pomeni, da se ocena o restavraciji poda na
podlagi realnega obiska restavracije in na podlagi pisanih ali nepisanih kriterijev. Glasova-
nje je izbor najljubših restavracij glede na izkušnjo ali ugled restavracije, ne glede na real-
ni obisk.
Glasovanje The Slovenian Restaurant Award je dobro organizirano glasovanje, nare-
jeno po principu 50 najboljših restavracij sveta, a celovito strokovno podporo zgubi zaradi
glasovanja in »glasu ljudstva«. Tako gostinci kot strokovna javnost menijo, da je neprimer-
no končni rezultat prepustiti glasovanju. Navedeni v večini menijo, da se realna lestvica naj-
boljših restavracij lahko določi le na podlagi ocenjevanja in da so pravi ocenjevalci kakovo-
sti storitev v gostinstvu lahko le strokovnjaki. Tudi pri ocenjevanju Michelin, Gault Millau
in 50 najboljših restavracij gre za dokumentiran in dokazljiv obisk restavracij s strani pozna-
valcev in ni glasovanja ljudstva.
Zato predlagamo, da je po vzoru nekaterih tujih destinacijskih znakov kakovosti no-
silec ocenjevanja Slovenska turistična organizacija in/ali Turistično gostinska zbornica, ki
k izvedbi ocenjevanja lahko povabita tudi zunanje strokovne izvajalce. Tako že vrsto let
odlično deluje Znak kakovosti ljubljanskega turizma, ki ga organizira Turizem Ljubljana.
105
Menimo, da je potrebno izvesti več aktivnosti, ki bi spodbudile organizatorje medna-
rodnih ocenjevanj, da slovenske restavracije vključijo v svoje vodnike. Nekatere od teh ak-
tivnosti bi lahko bile:
– identifikacija glavnih deležnikov mednarodnih ocenjevanj,
– identifikacija najboljših restavracij in gostiln v Sloveniji,
– oblikovanje Gastronomskega urada pri Slovenski turistični organizaciji in dodelitev
skrbnika,
– oblikovanje programa Gastronomskega urada,
– mreženje in predstavitve na mednarodnih dogodkih,
– organizacija mednarodnih dogodkov v Sloveniji,
– oblikovanje programa ambasadorjev gastronomskega turizma,
– oblikovanje finančnega sklada za ambasadorje gastronomskega turizma,
– oblikovanje študijskih tur po gastronomskih centrih Slovenije.
Na koncu se postavlja strateško vprašanje: ali tujim gostom v Sloveniji zadostuje in-
formacija, da je 30 restavracij v Sloveniji uvrščeno v Gault Millau in morda nekaj njih v bli-
žnji prihodnosti v spletni Michelin (po vzoru Hrvaške)? Če je odgovor na to vprašanje ne,
potem potrebujemo tudi nacionalno ali regionalno (npr. države bivše Jugoslavije) ocenjeva-
nje, kar bomo opisali v nadaljevanju.
Oblikovanje nacionalnega ocenjevanja restavracij
V Sloveniji obstaja nekaj ocenjevanj na nacionalni ravni, ki jih izvajajo novinarji (Delo,
Mladina, Siol.net, Slovenske novice), ki so objavljene v dnevnem časopisju in/ali v knjižni
izdaji za tekoče leto. V letu 2017 se je tudi prvič zgodilo tudi glasovanje The Slovenian Re-
staurant Award, kjer se izbira najboljše restavracije in kjer je glasovanje kombinacija glasov
strokovne komisije, kuharskih mojstrov, gurmanov in ljudstva.
Kot je bilo predstavljeno v teoretičnem delu in kot kaže raziskava mnenj gostincev
in poznavalcev, je ključno, da je takšno ocenjevanje neodvisno. Potrebno je tudi razlikova-
ti med ocenjevanje in glasovanjem. Ocenjevanje pomeni, da se ocena o restavraciji poda na
podlagi realnega obiska restavracije in na podlagi pisanih ali nepisanih kriterijev. Glasova-
nje je izbor najljubših restavracij glede na izkušnjo ali ugled restavracije, ne glede na real-
ni obisk.
Glasovanje The Slovenian Restaurant Award je dobro organizirano glasovanje, nare-
jeno po principu 50 najboljših restavracij sveta, a celovito strokovno podporo zgubi zaradi
glasovanja in »glasu ljudstva«. Tako gostinci kot strokovna javnost menijo, da je neprimer-
no končni rezultat prepustiti glasovanju. Navedeni v večini menijo, da se realna lestvica naj-
boljših restavracij lahko določi le na podlagi ocenjevanja in da so pravi ocenjevalci kakovo-
sti storitev v gostinstvu lahko le strokovnjaki. Tudi pri ocenjevanju Michelin, Gault Millau
in 50 najboljših restavracij gre za dokumentiran in dokazljiv obisk restavracij s strani pozna-
valcev in ni glasovanja ljudstva.
Zato predlagamo, da je po vzoru nekaterih tujih destinacijskih znakov kakovosti no-
silec ocenjevanja Slovenska turistična organizacija in/ali Turistično gostinska zbornica, ki
k izvedbi ocenjevanja lahko povabita tudi zunanje strokovne izvajalce. Tako že vrsto let
odlično deluje Znak kakovosti ljubljanskega turizma, ki ga organizira Turizem Ljubljana.
105
