Page 100 - Uran Maravić, Maja. 2017. Ocenjevanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100
ocenjeva nje k akovosti v gostinst v u
Ali naj bo ocenjevanje anonimno po principu skritega gosta?
Vsi intervjuvanci menijo, da je primerno ocenjevanje zgolj anonimno ocenjevanje. Če do-
damo komentar: člani Akademije za lestvico 50 najboljših restavracij se ne smejo razkriti in
naj bi za vedno ostali anonimni; podobno tudi pri LQS.
Ali naj se v ocenjevanje zajeme samo vrhunske ali vse?
Mnenja pri tem vprašanju so popolnoma deljena. Prvi pomislek tistih, ki bi zajeli vse, je, da
je v Sloveniji dejansko malo vrhunskih restavracij, zato je potreben zajem vseh restavracij.
Drugi pomislek se nanaša na to, da turistom v Sloveniji vseeno moramo dati neko informa-
cijo o kakovosti ponudbe. Če bi zajeli samo vrhunske, ki so, roko na srce, že zajete tudi v ne-
katerih mendarodnih ocenjevanjih, bi tuji turisti ostali brez kredibilnih informacij o ka-
kovostni ponudbi restavracij v Sloveniji. Zanimivo je razmišljanje, da ni pomembno, kdo
zmaga, temveč da je bistveno, da se izpostavi skupina najboljših. Nekateri tudi menijo, da bi
morali več govoriti tudi o slabih praksah v gostinstvu in slabih gostilnah, ne samo o vrhun-
skih, saj se le tako lahko razvija stroka.
Kako pogosto naj se ocenjuje?
Tudi pri tem vprašanju so intervjuvanci složni. Vsi menijo, da je za objektivno oceno po-
trebno večkrat letno obiskati restavracijo. Dejansko so intervjuvanci nanizali odgovore od
enkrat do štirikrat letno, s poudarkom na preverjanju posameznih sezon. Poudarjajo tudi
pomen ublažitve subjektivnosti ocenjevanja. Pravijo, da več kot je obiskov restavracije, ve-
rodostojnejša je ocena.
Kaj bi morala država narediti za razvoj tega področja?
Večina gostincev se s tem vprašanjem niti ne ukvarja. Predvsem si želijo v miru delati in
ustvarjati. Na dodatno vprašanje, kje vidijo ovire in kaj bi lahko bilo bolje, pa so nekate-
ri gostinci najprej opozorili na birokratske ovire, predvsem vezane na delovno zakonodajo.
Pravijo, da je pri vodenju lokala v tujini precej manj administracije. Omenili so tudi kadro-
vske probleme, v smislu, da je čedalje manj ljudi pripravljeno delati v kuhinji.
Poleg navedenega so razmišljali o tem, kako naj država bolje trži in promovira gastro-
nomski turizem ter kako razvijati kader, ki ga imamo, da bo ostal v stiku z mednarodni-
mi trendi.
Pravijo, da mora država ustvariti okvir, kjer je dejavnost možno razvijati. Kot prvo, vr-
hunsko kulinariko je treba primerno umestiti v strategijo razvoja in trženja slovenskega tu-
rizma. Slovenija ima za trženje turizma na voljo precej sredstev, tudi butični turizem si je že
postavila za cilj, a pri kulinariki se ustavi s podobami potic in klobas. Dokler na pravih po-
ložajih ne bo ljudi, ki se zavedajo, da nagrada za Ano Roš ni nagrada za Ano Roš, ampak
brezplačna reklama za vso Slovenijo, se ne bo nič premaknilo.
Za gastronomski turizem je potrebno ustvariti takšno infrastrukturo, kot jo ima ima-
jo drugi tematski turizmi, npr. kongresni, in na tak način promovirati Slovenijo kot ga-
stronomsko destinacijo. Gastronomijo je potrebno promovirati kot glavni turistični proi-
zvod, organizirati študijska potovanja za tuje odločevalce po Sloveniji, zadolžiti eno osebo
100
Ali naj bo ocenjevanje anonimno po principu skritega gosta?
Vsi intervjuvanci menijo, da je primerno ocenjevanje zgolj anonimno ocenjevanje. Če do-
damo komentar: člani Akademije za lestvico 50 najboljših restavracij se ne smejo razkriti in
naj bi za vedno ostali anonimni; podobno tudi pri LQS.
Ali naj se v ocenjevanje zajeme samo vrhunske ali vse?
Mnenja pri tem vprašanju so popolnoma deljena. Prvi pomislek tistih, ki bi zajeli vse, je, da
je v Sloveniji dejansko malo vrhunskih restavracij, zato je potreben zajem vseh restavracij.
Drugi pomislek se nanaša na to, da turistom v Sloveniji vseeno moramo dati neko informa-
cijo o kakovosti ponudbe. Če bi zajeli samo vrhunske, ki so, roko na srce, že zajete tudi v ne-
katerih mendarodnih ocenjevanjih, bi tuji turisti ostali brez kredibilnih informacij o ka-
kovostni ponudbi restavracij v Sloveniji. Zanimivo je razmišljanje, da ni pomembno, kdo
zmaga, temveč da je bistveno, da se izpostavi skupina najboljših. Nekateri tudi menijo, da bi
morali več govoriti tudi o slabih praksah v gostinstvu in slabih gostilnah, ne samo o vrhun-
skih, saj se le tako lahko razvija stroka.
Kako pogosto naj se ocenjuje?
Tudi pri tem vprašanju so intervjuvanci složni. Vsi menijo, da je za objektivno oceno po-
trebno večkrat letno obiskati restavracijo. Dejansko so intervjuvanci nanizali odgovore od
enkrat do štirikrat letno, s poudarkom na preverjanju posameznih sezon. Poudarjajo tudi
pomen ublažitve subjektivnosti ocenjevanja. Pravijo, da več kot je obiskov restavracije, ve-
rodostojnejša je ocena.
Kaj bi morala država narediti za razvoj tega področja?
Večina gostincev se s tem vprašanjem niti ne ukvarja. Predvsem si želijo v miru delati in
ustvarjati. Na dodatno vprašanje, kje vidijo ovire in kaj bi lahko bilo bolje, pa so nekate-
ri gostinci najprej opozorili na birokratske ovire, predvsem vezane na delovno zakonodajo.
Pravijo, da je pri vodenju lokala v tujini precej manj administracije. Omenili so tudi kadro-
vske probleme, v smislu, da je čedalje manj ljudi pripravljeno delati v kuhinji.
Poleg navedenega so razmišljali o tem, kako naj država bolje trži in promovira gastro-
nomski turizem ter kako razvijati kader, ki ga imamo, da bo ostal v stiku z mednarodni-
mi trendi.
Pravijo, da mora država ustvariti okvir, kjer je dejavnost možno razvijati. Kot prvo, vr-
hunsko kulinariko je treba primerno umestiti v strategijo razvoja in trženja slovenskega tu-
rizma. Slovenija ima za trženje turizma na voljo precej sredstev, tudi butični turizem si je že
postavila za cilj, a pri kulinariki se ustavi s podobami potic in klobas. Dokler na pravih po-
ložajih ne bo ljudi, ki se zavedajo, da nagrada za Ano Roš ni nagrada za Ano Roš, ampak
brezplačna reklama za vso Slovenijo, se ne bo nič premaknilo.
Za gastronomski turizem je potrebno ustvariti takšno infrastrukturo, kot jo ima ima-
jo drugi tematski turizmi, npr. kongresni, in na tak način promovirati Slovenijo kot ga-
stronomsko destinacijo. Gastronomijo je potrebno promovirati kot glavni turistični proi-
zvod, organizirati študijska potovanja za tuje odločevalce po Sloveniji, zadolžiti eno osebo
100
