Page 83 - Uran Maravić, Maja. 2017. Ocenjevanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Metodologija raziskave ocenjevanja restavracij
Podatki so bili zbrani na podlagi metodologije Znaka kakovosti ljubljanskega turizma –
LQS. Glavni namen ocenjevanja je usmeriti turista, ki destinacije ne pozna, k najboljšim
restavracijam v Ljubljani in osrednjeslovenski regiji. V raziskavi je zajeto 64 mestnih/urba-
nih in 26 ruralnih restavracij, torej skupno 90 restavracij.
Pred vsakim ocenjevanjem, ki se izvaja na vsaki dve leti, posebna komisija ponovno
pregleda ocenjevalni list in doda/spremeni posamezne elemente. Skladno z izkušnjami pri
ocenjevanju se je izboljševala tudi metodologija. S strani komisije za kakovost nominirane
restavracije in gostilne obiščeta dva anonimna ocenjevalca, ki podata skupno oceno o stori-
tvah (Uran Maravić 2014).
Vsak element se oceni z oceno od 1 do 5. S pomočjo izračuna točk in uteži za posame-
zno skupino elementov vsaka restavracija lahko doseže maksimalno 100 točk, od tega za
hrano 50 točk, strežbo 25 točk, ambient 15 točk ter za ugodno razmerje kakovosti in cene 10
točk. Znotraj prvih treh kategorij se v prvem delu ocenjuje podrobne elemente (npr. posa-
mezne dele strežbe; posamezne elemente ambienta – pohištvo, jedilni list, okolica, toaleta;
pri hrani raznovrstnost, svežino, dodatke jedem itd.) in drugem delu splošni vtis posame-
znih kategorij (Uran Maravić 2014).
Za potrebe raziskave nas ni zanimalo, ali obstajajo razlike v skupnem številu točk med
ruralnimi in urbanimi restavracijami, temveč predvsem to, ali obstajajo statistično značil-
ne razlike med posameznimi skupinami elementov. Zaradi velike količine elementov smo
rezultate združili v skupine – hrana, storitev, ambient. V skupini cena/kakovost je zgolj en
element, zato združevanje ni potrebno. Za vsako skupino smo oblikovali tabelo, kjer sta
predstavljeni aritmetična sredina in standardna deviacija za vsak element v skupini. Za ob-
delavo podatkov smo uporabili standardni paket SPSS 21.0. Najprej smo vse spremenljivke
testirali, ali so normalno porazdeljene. Ostalih testov nismo izvedli, saj smo uporabili stan-
dardizirano mersko lestvico.
Glede na osnovno raziskovalno vprašanje smo oblikovali eno splošno in tri podporne
hipoteze, da bi ugotovili, ali obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti med restavra-
cijami v ruralnem in urbanem okolju. Te hipoteze so:
83
Podatki so bili zbrani na podlagi metodologije Znaka kakovosti ljubljanskega turizma –
LQS. Glavni namen ocenjevanja je usmeriti turista, ki destinacije ne pozna, k najboljšim
restavracijam v Ljubljani in osrednjeslovenski regiji. V raziskavi je zajeto 64 mestnih/urba-
nih in 26 ruralnih restavracij, torej skupno 90 restavracij.
Pred vsakim ocenjevanjem, ki se izvaja na vsaki dve leti, posebna komisija ponovno
pregleda ocenjevalni list in doda/spremeni posamezne elemente. Skladno z izkušnjami pri
ocenjevanju se je izboljševala tudi metodologija. S strani komisije za kakovost nominirane
restavracije in gostilne obiščeta dva anonimna ocenjevalca, ki podata skupno oceno o stori-
tvah (Uran Maravić 2014).
Vsak element se oceni z oceno od 1 do 5. S pomočjo izračuna točk in uteži za posame-
zno skupino elementov vsaka restavracija lahko doseže maksimalno 100 točk, od tega za
hrano 50 točk, strežbo 25 točk, ambient 15 točk ter za ugodno razmerje kakovosti in cene 10
točk. Znotraj prvih treh kategorij se v prvem delu ocenjuje podrobne elemente (npr. posa-
mezne dele strežbe; posamezne elemente ambienta – pohištvo, jedilni list, okolica, toaleta;
pri hrani raznovrstnost, svežino, dodatke jedem itd.) in drugem delu splošni vtis posame-
znih kategorij (Uran Maravić 2014).
Za potrebe raziskave nas ni zanimalo, ali obstajajo razlike v skupnem številu točk med
ruralnimi in urbanimi restavracijami, temveč predvsem to, ali obstajajo statistično značil-
ne razlike med posameznimi skupinami elementov. Zaradi velike količine elementov smo
rezultate združili v skupine – hrana, storitev, ambient. V skupini cena/kakovost je zgolj en
element, zato združevanje ni potrebno. Za vsako skupino smo oblikovali tabelo, kjer sta
predstavljeni aritmetična sredina in standardna deviacija za vsak element v skupini. Za ob-
delavo podatkov smo uporabili standardni paket SPSS 21.0. Najprej smo vse spremenljivke
testirali, ali so normalno porazdeljene. Ostalih testov nismo izvedli, saj smo uporabili stan-
dardizirano mersko lestvico.
Glede na osnovno raziskovalno vprašanje smo oblikovali eno splošno in tri podporne
hipoteze, da bi ugotovili, ali obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti med restavra-
cijami v ruralnem in urbanem okolju. Te hipoteze so:
83
