Page 165 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 165
ga zgodovina industrije v Ajdovščini
Osredotočeni obrati ob Hublju
(oris od 16. do začetka 20. stoletja)
Ines Beguš
Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica
ines.begus@goriskimuzej.si
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino in Inštitut za medkulturne študije
ines.begus@fhs.upr.si
Uvod
Današnje mesto Ajdovščina je primer industrijskega kraja, ki se je razvil na
podeželju. Razvoju industrijskih dejavnosti lahko sledimo vsaj od 16. sto-
letja dalje, ko so z delovanjem pričele fužine, vse do 21. stoletja. Ta konti-
nuiteta in umeščenost v podeželje predstavljata osrednjo temo pričujoče-
ga prispevka. Eden ključnih dejavnikov gospodarskega razvoja kraja je bila
nedvomno reka Hubelj, ki je nudila dobre pogoje številnim mlinom, ža-
gam, fužinam in prvim modernim industrijskim obratom, ki so izkorišča-
li njen vodni vir in vodno silo. Poleg tega je Hubelj v preteklosti imel še eno
vlogo. Že v srednjem veku je postal mejna reka med vipavskim in goriškim
gospostvom ter dominijem, po priključitvi goriške grofije habsburškim de-
dnim deželam v začetku 16. stoletja pa mejna reka med deželama Kranjsko
in Goriško (Pavlin 2017, 133–34). Obenem je reka v 19. stoletju delila katastr-
ski občini Ajdovščina in Lokavec, ki sta spadali na goriško stran in katastr-
sko občino Šturje, ki je bila na kranjski strani.
O »obhubeljski industriji« je bilo razmeroma veliko napisanega. Začetke
tovrstnih del lahko pripišemo domačinom in krajevnim zgodovinarjem in
delujočim v Ajdovščini (npr. Jurca v Edinost, 7. 1. 1927; Plesničar 1997; Čibej
2005), ki so se ukvarjali s polpreteklo zgodovino kraja ali pa so kot sodob-
niki sočasna dogajanja, spomine in pričevanja beležili v svojih zapisih. S
tem so postavili temelje nadaljnjim piscem, ki so se oprli nanje in se prete-
žno usmerili v raziskovanje posameznih dejavnosti ali obratov (S. Bačar, D.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).163-186 163
Osredotočeni obrati ob Hublju
(oris od 16. do začetka 20. stoletja)
Ines Beguš
Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica
ines.begus@goriskimuzej.si
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino in Inštitut za medkulturne študije
ines.begus@fhs.upr.si
Uvod
Današnje mesto Ajdovščina je primer industrijskega kraja, ki se je razvil na
podeželju. Razvoju industrijskih dejavnosti lahko sledimo vsaj od 16. sto-
letja dalje, ko so z delovanjem pričele fužine, vse do 21. stoletja. Ta konti-
nuiteta in umeščenost v podeželje predstavljata osrednjo temo pričujoče-
ga prispevka. Eden ključnih dejavnikov gospodarskega razvoja kraja je bila
nedvomno reka Hubelj, ki je nudila dobre pogoje številnim mlinom, ža-
gam, fužinam in prvim modernim industrijskim obratom, ki so izkorišča-
li njen vodni vir in vodno silo. Poleg tega je Hubelj v preteklosti imel še eno
vlogo. Že v srednjem veku je postal mejna reka med vipavskim in goriškim
gospostvom ter dominijem, po priključitvi goriške grofije habsburškim de-
dnim deželam v začetku 16. stoletja pa mejna reka med deželama Kranjsko
in Goriško (Pavlin 2017, 133–34). Obenem je reka v 19. stoletju delila katastr-
ski občini Ajdovščina in Lokavec, ki sta spadali na goriško stran in katastr-
sko občino Šturje, ki je bila na kranjski strani.
O »obhubeljski industriji« je bilo razmeroma veliko napisanega. Začetke
tovrstnih del lahko pripišemo domačinom in krajevnim zgodovinarjem in
delujočim v Ajdovščini (npr. Jurca v Edinost, 7. 1. 1927; Plesničar 1997; Čibej
2005), ki so se ukvarjali s polpreteklo zgodovino kraja ali pa so kot sodob-
niki sočasna dogajanja, spomine in pričevanja beležili v svojih zapisih. S
tem so postavili temelje nadaljnjim piscem, ki so se oprli nanje in se prete-
žno usmerili v raziskovanje posameznih dejavnosti ali obratov (S. Bačar, D.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).163-186 163
