Page 170 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 170
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
ko Filipa, lastnika fužin (ŠAK, ŽV, SA II). Na platoju tik nad območjem Pal
je leta 1837 zgradil žago za razrez furnirja. Pri vodenju gradnje in delavcev
mu je pomagal tast Filip (npr. AS 731, dok. 20. 8. 1845). Poleg žage je najver-
jetneje v njegovem času obratoval tudi mlin za čreslo, s katerim je mlel na-
ravne materiale (ruj) za izdelovanje barvil (Plesničar 1997, 90). Lesna dejav-
nost sicer ni bila njegova edina dejavnost, saj se v arhivskih dokumentih
pogosto pojavlja tudi kot izumitelj in prijavitelj patentov za svoje zamisli.
Sodeloval je z lastniki družb in posamezniki, ki so potrebovali stroje ali pri-
pomočke, s katerimi bi izboljšali svojo dejavnost. Med njimi se npr. omenja
Industrijska družba v Palah, o kateri bo več zapisanega kasneje. Leta 1873 je
s sinom na dunajski razstavi predstavil turbine, ki sta jih zasnovala, in iz-
delke iz furnirja iz svoje mehanične žage (OGC-WA 1873, 508, 532).
Jožefu je pri delu sledil sin Avgust. Ta je leta 1892 ob Hublju posta-
vil tovarno testenin in se tako preskusil v novi panogi. Kje točno je bila
njena lokacija, ni popolnoma pojasnjeno, najverjetneje je stala ob doma-
čiji in žagi, v neposredni bližini struge Hublja. Njeni izdelki so bili glede
na Nussbaumovo reklamo v obliki pesmice v časopisju precej raznovrstni,
prav tako se tovarnar v njej hvali tudi s stroji, ki so »mesili testo in izdelova-
li testenine« (SN, 2. 7. 1892). Obratovanje tovarne je že po dveh letih preki-
nil hud požar, ki je poleg poslopja uničil še vse izdelke, pripravljene za pro-
dajo. Škoda je bila ogromna, saj je bila notranjost tovarne večinoma iz lesa,
Avgust Nussbaum pa je poleg tovarne izgubil tudi ves dobiček od neproda-
nega blaga (Slovenec, 12. 5. 1894).
Avgust je nato tri leta po požaru na istem mestu, kjer je stala tovarna
testenin, postavil galvanoplastični obrat za izdelovanje bakrenih kotlov, in
sicer »prvi te stroke v naših slovenskih krajih«. Kotle je izdeloval s postop-
kom galvanizacije. Na kalup poljubne oblike je z galvanizacijo »nanašal«
baker in tako dobil kotel. Ti so bili še posebej kvalitetno izdelani na dnu in
ob »kolenu dna«, kjer so običajni kotli najhitreje počili, česar »v galvano-
plastiki pred njim niso umeli«. Kotel je nato ločil od kalupa tako, da je med
njiju usmeril vodo pod pritiskom. Svoje zamisli, do katerih je prišel ob iz-
delavi kotlov s pomočjo galvanizacije, je Avgust tudi patentiral (Soča, 16. 4.
1897). Za potrebe izdelave kotlov je zgradil manjšo elektrarno s Francisovo
turbino moči 30 KM in dinamom moči 20kW, 110V (Zupanc in Falatov
1976, 34). Nussbaum je bil torej vsestranski človek, nadaljeval je tudi s sno-
vanjem turbin. Tako je leta 1905 »iznašel« turbino za tovarno testenin v
Ilirski Bistrici (Slovenski narod, 17. 5. 1905).
168
ko Filipa, lastnika fužin (ŠAK, ŽV, SA II). Na platoju tik nad območjem Pal
je leta 1837 zgradil žago za razrez furnirja. Pri vodenju gradnje in delavcev
mu je pomagal tast Filip (npr. AS 731, dok. 20. 8. 1845). Poleg žage je najver-
jetneje v njegovem času obratoval tudi mlin za čreslo, s katerim je mlel na-
ravne materiale (ruj) za izdelovanje barvil (Plesničar 1997, 90). Lesna dejav-
nost sicer ni bila njegova edina dejavnost, saj se v arhivskih dokumentih
pogosto pojavlja tudi kot izumitelj in prijavitelj patentov za svoje zamisli.
Sodeloval je z lastniki družb in posamezniki, ki so potrebovali stroje ali pri-
pomočke, s katerimi bi izboljšali svojo dejavnost. Med njimi se npr. omenja
Industrijska družba v Palah, o kateri bo več zapisanega kasneje. Leta 1873 je
s sinom na dunajski razstavi predstavil turbine, ki sta jih zasnovala, in iz-
delke iz furnirja iz svoje mehanične žage (OGC-WA 1873, 508, 532).
Jožefu je pri delu sledil sin Avgust. Ta je leta 1892 ob Hublju posta-
vil tovarno testenin in se tako preskusil v novi panogi. Kje točno je bila
njena lokacija, ni popolnoma pojasnjeno, najverjetneje je stala ob doma-
čiji in žagi, v neposredni bližini struge Hublja. Njeni izdelki so bili glede
na Nussbaumovo reklamo v obliki pesmice v časopisju precej raznovrstni,
prav tako se tovarnar v njej hvali tudi s stroji, ki so »mesili testo in izdelova-
li testenine« (SN, 2. 7. 1892). Obratovanje tovarne je že po dveh letih preki-
nil hud požar, ki je poleg poslopja uničil še vse izdelke, pripravljene za pro-
dajo. Škoda je bila ogromna, saj je bila notranjost tovarne večinoma iz lesa,
Avgust Nussbaum pa je poleg tovarne izgubil tudi ves dobiček od neproda-
nega blaga (Slovenec, 12. 5. 1894).
Avgust je nato tri leta po požaru na istem mestu, kjer je stala tovarna
testenin, postavil galvanoplastični obrat za izdelovanje bakrenih kotlov, in
sicer »prvi te stroke v naših slovenskih krajih«. Kotle je izdeloval s postop-
kom galvanizacije. Na kalup poljubne oblike je z galvanizacijo »nanašal«
baker in tako dobil kotel. Ti so bili še posebej kvalitetno izdelani na dnu in
ob »kolenu dna«, kjer so običajni kotli najhitreje počili, česar »v galvano-
plastiki pred njim niso umeli«. Kotel je nato ločil od kalupa tako, da je med
njiju usmeril vodo pod pritiskom. Svoje zamisli, do katerih je prišel ob iz-
delavi kotlov s pomočjo galvanizacije, je Avgust tudi patentiral (Soča, 16. 4.
1897). Za potrebe izdelave kotlov je zgradil manjšo elektrarno s Francisovo
turbino moči 30 KM in dinamom moči 20kW, 110V (Zupanc in Falatov
1976, 34). Nussbaum je bil torej vsestranski človek, nadaljeval je tudi s sno-
vanjem turbin. Tako je leta 1905 »iznašel« turbino za tovarno testenin v
Ilirski Bistrici (Slovenski narod, 17. 5. 1905).
168
