Page 166 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 166
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Krečič, J. Krečič). Bistveno manj številni so znanstveni prispevki. Z izjemo
papirnice in ajdovske predilnice, ki ju zasledimo tako v italijanski kot slo-
venski sodobnejši literaturi, se poglobljenemu raziskovanju zgodovine ajdo-
vske industrijske dediščine zgodovinarska stroka še ni temeljiteje posvetila.1
Predstavljene vsebine so nastale na podlagi raziskave o industrij-
ski dediščini Ajdovščine za istoimenski razstavni projekt, ki ga pripravlja
Goriški muzej. Osvetlitev doslej manj vidnega primera neagrarne ekono-
mije na primorskem podeželju obenem predstavlja prispevek k projektu na
UP FHŠ. V prispevku obravnavamo le osredotočene obrate, ki predstavlja-
jo industrijsko zgodovino in dediščino Ajdovščine od začetka novega veka
do konca 19. stoletja. Obrati, ki so že bili deležni bolj poglobljene obravna-
ve, so tu predstavljeni pretežno na podlagi strokovne literature, medtem ko
je večji poudarek namenjen tistim, ki so bili doslej manj raziskani. Pri sle-
dnjih je mogoče podati nekatere nove informacije in dognanja, s katerimi
dopolnjujemo doslej znano.2 S kombiniranjem obstoječe literature in ne-
objavljenih virov ter z dolgoročnim, večstoletnim, pogledom se nam izriše
prva celovitejša slika industrijske zgodovine Ajdovščine, čeprav s tem niso
izčrpani raziskovalni potenciali tako kraja samega kot razpoložljivih virov.
V prispevku so posamezni obrati razvrščeni glede na njihovo lego ob reki
Hubelj in na njihovo kronološko sosledje. V zaključnem delu podajamo ne-
kateri prve izsledke in interpretacije.
1. Fužine ob Hublju: od železa do bakra
Najvišje, ob zgornjem toku Hublja, nedaleč od njegovega izvira, so od 16. do
začetka 20. stoletja obratovale fužine. Prvo zamisel o vzpostavitvi železar-
skih obratov ob Hublju je izrazil plemič Jurij Edling leta 1551 v pismu graški
komori, v katerem je zaprosil za dovoljenje za postavitev plavža, talilnice in
kovačije na obeh straneh Hublja, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena
(Bačar 2007, 99–100).3 Podobno idejo je leta 1559 ponovno izrazilo pet dru-
žabnikov v obliki prošnje, ki so jo najprej poslali vipavskemu gospodu gro-
fu Lanthierju. Pavel Pregel, Andrej Pregelj, Felicijan Gompa, Pavel Junaver
1 Kot redki izjemi je mogoče navesti omembe Ajdovščine in Šturij v Granda 1984 in
Golec 2007.
2 Na nekatere časopisne članke, ki bodo tu tudi navedeni, sta me opozorila Jožef
Krečič in dr. Robert Devetak, za kar se jima na tem mestu najlepše zahvaljujem.
3 O začetkih in delovanju fužinarstva ob Hublju v 16. in z. 17. st. je pisal že Müll-
ner leta 1909, prevod dela njegove knjige ter nekaterih arhivskih virov pa je objavil
Stanislav Bačar. Müllnerjevo delo je bilo poznano tudi Edmundu Čibeju (2005, 188–
203).
164
Krečič, J. Krečič). Bistveno manj številni so znanstveni prispevki. Z izjemo
papirnice in ajdovske predilnice, ki ju zasledimo tako v italijanski kot slo-
venski sodobnejši literaturi, se poglobljenemu raziskovanju zgodovine ajdo-
vske industrijske dediščine zgodovinarska stroka še ni temeljiteje posvetila.1
Predstavljene vsebine so nastale na podlagi raziskave o industrij-
ski dediščini Ajdovščine za istoimenski razstavni projekt, ki ga pripravlja
Goriški muzej. Osvetlitev doslej manj vidnega primera neagrarne ekono-
mije na primorskem podeželju obenem predstavlja prispevek k projektu na
UP FHŠ. V prispevku obravnavamo le osredotočene obrate, ki predstavlja-
jo industrijsko zgodovino in dediščino Ajdovščine od začetka novega veka
do konca 19. stoletja. Obrati, ki so že bili deležni bolj poglobljene obravna-
ve, so tu predstavljeni pretežno na podlagi strokovne literature, medtem ko
je večji poudarek namenjen tistim, ki so bili doslej manj raziskani. Pri sle-
dnjih je mogoče podati nekatere nove informacije in dognanja, s katerimi
dopolnjujemo doslej znano.2 S kombiniranjem obstoječe literature in ne-
objavljenih virov ter z dolgoročnim, večstoletnim, pogledom se nam izriše
prva celovitejša slika industrijske zgodovine Ajdovščine, čeprav s tem niso
izčrpani raziskovalni potenciali tako kraja samega kot razpoložljivih virov.
V prispevku so posamezni obrati razvrščeni glede na njihovo lego ob reki
Hubelj in na njihovo kronološko sosledje. V zaključnem delu podajamo ne-
kateri prve izsledke in interpretacije.
1. Fužine ob Hublju: od železa do bakra
Najvišje, ob zgornjem toku Hublja, nedaleč od njegovega izvira, so od 16. do
začetka 20. stoletja obratovale fužine. Prvo zamisel o vzpostavitvi železar-
skih obratov ob Hublju je izrazil plemič Jurij Edling leta 1551 v pismu graški
komori, v katerem je zaprosil za dovoljenje za postavitev plavža, talilnice in
kovačije na obeh straneh Hublja, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena
(Bačar 2007, 99–100).3 Podobno idejo je leta 1559 ponovno izrazilo pet dru-
žabnikov v obliki prošnje, ki so jo najprej poslali vipavskemu gospodu gro-
fu Lanthierju. Pavel Pregel, Andrej Pregelj, Felicijan Gompa, Pavel Junaver
1 Kot redki izjemi je mogoče navesti omembe Ajdovščine in Šturij v Granda 1984 in
Golec 2007.
2 Na nekatere časopisne članke, ki bodo tu tudi navedeni, sta me opozorila Jožef
Krečič in dr. Robert Devetak, za kar se jima na tem mestu najlepše zahvaljujem.
3 O začetkih in delovanju fužinarstva ob Hublju v 16. in z. 17. st. je pisal že Müll-
ner leta 1909, prevod dela njegove knjige ter nekaterih arhivskih virov pa je objavil
Stanislav Bačar. Müllnerjevo delo je bilo poznano tudi Edmundu Čibeju (2005, 188–
203).
164
