Page 171 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 171
dolga zgodovina industrije v ajdovščini
Leta 1920, deset let po Avgustovi smrti, je njegove nepremičnine in
obrate kupil Miroslav Bratina (ASGO, GC, 705, 2701), brat izumitelja Franja
Bratine, znanega predvsem na področju letalstva. Miroslav je že leto kas-
neje stavbo tik ob Hublju ter del drugih nepremičnin znova prodal, in sicer
novoustanovljeni družbi »Elektrarna na Hublju, družba z omejeno zavezo«,
v kateri sta z bratom in drugimi ajdovskimi pomembneži delovala kot dru-
žabnika (PANG, TG, 296, C. 1-23).
3. Pale: v začetku so bili mlin, pivovarna, žganjarna,
obrat za luščenje žita
Na desni strani struge Hublja, na območju današnjih Pal, je leta 1808 mli-
nar Anton Svetina ob reki Hubelj sklenil trajni zakup (perpetuo emphite-
usi) za »zemljišče, ki se mu reče Paloch« z Marto Edling, ženo grofa Karla
Edlinga, ki je po moževi smrti posedovala omenjeno zemljišče. Obenem
mu je dovolila, da na njem postavi »mlin s štirimi mlinskimi kamni in eno
žago s tolkačem ter naredi grablje« (un molino a quatro mole, ed una sega,
con pestello col farvi una Rosta, ASPG, ASP II, 578). Kot kaže franciscejski
kataster, je Svetina do leta 1822 tam ob reki imel kompleks treh večjih in
dveh manjših stavb, opredeljenih kot »stanovanjska hiša, mlin in hlevi«, či-
gar stavbna parcela je z dvoriščem skupaj merila 1.500 m, do katerih je bil iz
Hublja speljan vodni kanal (AST, CF, M, 254b IX in SE, 399/4 PBP).
Sredi 19. stoletja so na mestu Svetinovih obratov pričeli z delovanjem
novi obrati. O njih obstaja več zapisov, v katerih se podatki o začetkih de-
lovanja, lastništvu, tehniki, uspešnosti in njihovemu zatonu precej razli-
kujejo. Dodatni viri, ki smo jih do sedaj uspeli pridobiti, še ne omogočajo
oblikovanja dosledne slike o navedenem. Zato bomo sledili zaporedju tis-
tih podatkov in virov, na katere se lahko zanesljivo opremo, in poskusili na
nekatera zastavljena vprašanja podati odgovore, ki pa bodo zaenkrat zgolj
hipotetični.
Iz popisa gospodarskih subjektov izvemo, da je bila leta 1852 v Trstu
ustanovljena »Industijska družba v Palah«, ki je leta 1856 že posedovala
mehanični mlin in pivovarno v Ajdovščini (HSHKÖ 1856, 426). O tem, da
»ravno letos neki Tržačanje nad Ajdovskim tergom na potoku Hublj veli-
ke poslopja za fabrike zidajo«, je nato poročalo časopisje novembra leta 1853
(Novice, 5. 11. 1853, 356). Eno leto kasnejšo letnico nosi načrt pivovarne, iz
katerega je razvidno, da gre za veliko in mogočno zgradbo, ki je, ko je bila
zgrajena, stala v Palah na levem bregu Hublja. V vzhodnem delu stavbe so
bili načrtovani prostori za shranjevanje ter prostori za sušenje kaljenega
169
Leta 1920, deset let po Avgustovi smrti, je njegove nepremičnine in
obrate kupil Miroslav Bratina (ASGO, GC, 705, 2701), brat izumitelja Franja
Bratine, znanega predvsem na področju letalstva. Miroslav je že leto kas-
neje stavbo tik ob Hublju ter del drugih nepremičnin znova prodal, in sicer
novoustanovljeni družbi »Elektrarna na Hublju, družba z omejeno zavezo«,
v kateri sta z bratom in drugimi ajdovskimi pomembneži delovala kot dru-
žabnika (PANG, TG, 296, C. 1-23).
3. Pale: v začetku so bili mlin, pivovarna, žganjarna,
obrat za luščenje žita
Na desni strani struge Hublja, na območju današnjih Pal, je leta 1808 mli-
nar Anton Svetina ob reki Hubelj sklenil trajni zakup (perpetuo emphite-
usi) za »zemljišče, ki se mu reče Paloch« z Marto Edling, ženo grofa Karla
Edlinga, ki je po moževi smrti posedovala omenjeno zemljišče. Obenem
mu je dovolila, da na njem postavi »mlin s štirimi mlinskimi kamni in eno
žago s tolkačem ter naredi grablje« (un molino a quatro mole, ed una sega,
con pestello col farvi una Rosta, ASPG, ASP II, 578). Kot kaže franciscejski
kataster, je Svetina do leta 1822 tam ob reki imel kompleks treh večjih in
dveh manjših stavb, opredeljenih kot »stanovanjska hiša, mlin in hlevi«, či-
gar stavbna parcela je z dvoriščem skupaj merila 1.500 m, do katerih je bil iz
Hublja speljan vodni kanal (AST, CF, M, 254b IX in SE, 399/4 PBP).
Sredi 19. stoletja so na mestu Svetinovih obratov pričeli z delovanjem
novi obrati. O njih obstaja več zapisov, v katerih se podatki o začetkih de-
lovanja, lastništvu, tehniki, uspešnosti in njihovemu zatonu precej razli-
kujejo. Dodatni viri, ki smo jih do sedaj uspeli pridobiti, še ne omogočajo
oblikovanja dosledne slike o navedenem. Zato bomo sledili zaporedju tis-
tih podatkov in virov, na katere se lahko zanesljivo opremo, in poskusili na
nekatera zastavljena vprašanja podati odgovore, ki pa bodo zaenkrat zgolj
hipotetični.
Iz popisa gospodarskih subjektov izvemo, da je bila leta 1852 v Trstu
ustanovljena »Industijska družba v Palah«, ki je leta 1856 že posedovala
mehanični mlin in pivovarno v Ajdovščini (HSHKÖ 1856, 426). O tem, da
»ravno letos neki Tržačanje nad Ajdovskim tergom na potoku Hublj veli-
ke poslopja za fabrike zidajo«, je nato poročalo časopisje novembra leta 1853
(Novice, 5. 11. 1853, 356). Eno leto kasnejšo letnico nosi načrt pivovarne, iz
katerega je razvidno, da gre za veliko in mogočno zgradbo, ki je, ko je bila
zgrajena, stala v Palah na levem bregu Hublja. V vzhodnem delu stavbe so
bili načrtovani prostori za shranjevanje ter prostori za sušenje kaljenega
169
