Page 304 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 304
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
navzdol in premalo navzgor. Gre predvsem za kritiko slabosti in napak nas
samih.« (Zaznamek, 1958, 83)
3. Razmah kolektivnih sporov
Tako se je odprlo obdobje sproščanja konfliktov, ki je trajalo skozi celot-
na 60. leta. Uradnega stališča do stavk pa jugoslovanska politika ni uspela
sprejeti, po izbruhu stavke v Trbovljah je bil na VII. kongresu ZKJ sprejet
nov program, ki je praktično prekinil z leninističnim dojemanjem parti-
je, a v njem ni bilo nobenega eksplicitnega stališča do stavke. Dokument si-
cer precej idealistično obravnava družbene razmere, a vendar priznava, da
družbenopolitična ureditev v Jugoslavije ne predstavlja »harmonične soci-
alne simbioze« ter da v sami strukturi obstaja več ekonomskih, razrednih
in političnih protislovij, ki lahko v določenih pogojih dobijo tudi antago-
nistični značaj. S tem je bila vsaj nakazana realna možnost, da lahko tudi v
Jugoslaviji pride do konfliktov, kakršna je stavka. ZKJ je sicer o tem pojavu
prvič javno razpravljala šele leta 1969 (Kavčič idr. 1991, 81).
A težava je obstajala in če poročil o stavkah sicer ne najdemo na na-
slovnicah časopisov, to ne pomeni, da jih ni bilo. V začetni fazi so se s poja-
vom stavke seveda ukvarjali predvsem organi za notranje zadeve, ki v jav-
nost niso posredovali niti najosnovnejših informacij. Podatki o stavkah so
bili prvič objavljeni šele leta 1964, ko so stavke pričeli spremljati sindikati
po posameznih republikah. Prvi članek o stavkah je bil sicer objavljen že
leto dni po prvi registrirani stavki, a je avtor z njim poskušal le na sploš-
no dokazati nekompatibilnost stavke z »udejanjenim samoupravljanjem«.
Prvi pravi članek, ki je obravnaval in zaznaval pojav stavk, je bil objavljen
leta 1964, sledili pa so mu mnogi prispevki, predvsem s polja sociologije. V
okviru raziskav so tako pričeli z empiričnim zbiranjem podatkov in anali-
zami. A tudi tu so obstajali problemi, vezani na politično občutljivost tema-
tike in težavnost zbiranja terenskih podatkov. Slovenski sindikati so tako
leta 1969 prenehali zbirati podatke o stavkah, ker jih je bilo baje premalo,
ponovno so se tega lotili šele leta 1973. Začetnik preučevanja stavk na ju-
goslovanskem nivoju je bil Neca Jovanov, ki je preučeval problematiko na
podlagi podatkov sindikatov ter o tej temi objavil več del, sledili so mu še
drugi (Kavčič idr. 1991, 89, 98).
Izsledki teh raziskav, ki so bili za slovenski primer v času »sproščanja
konflikta« objavljeni v delu Kolektivni spori na območju SRS (1964–1966),
kažejo, da pojav ni bil zanemarljiv. V obravnavanih letih je slovenska sin-
dikalna centrala tako zaznala 114 stavk (skupna številka registriranih stavk
302
navzdol in premalo navzgor. Gre predvsem za kritiko slabosti in napak nas
samih.« (Zaznamek, 1958, 83)
3. Razmah kolektivnih sporov
Tako se je odprlo obdobje sproščanja konfliktov, ki je trajalo skozi celot-
na 60. leta. Uradnega stališča do stavk pa jugoslovanska politika ni uspela
sprejeti, po izbruhu stavke v Trbovljah je bil na VII. kongresu ZKJ sprejet
nov program, ki je praktično prekinil z leninističnim dojemanjem parti-
je, a v njem ni bilo nobenega eksplicitnega stališča do stavke. Dokument si-
cer precej idealistično obravnava družbene razmere, a vendar priznava, da
družbenopolitična ureditev v Jugoslavije ne predstavlja »harmonične soci-
alne simbioze« ter da v sami strukturi obstaja več ekonomskih, razrednih
in političnih protislovij, ki lahko v določenih pogojih dobijo tudi antago-
nistični značaj. S tem je bila vsaj nakazana realna možnost, da lahko tudi v
Jugoslaviji pride do konfliktov, kakršna je stavka. ZKJ je sicer o tem pojavu
prvič javno razpravljala šele leta 1969 (Kavčič idr. 1991, 81).
A težava je obstajala in če poročil o stavkah sicer ne najdemo na na-
slovnicah časopisov, to ne pomeni, da jih ni bilo. V začetni fazi so se s poja-
vom stavke seveda ukvarjali predvsem organi za notranje zadeve, ki v jav-
nost niso posredovali niti najosnovnejših informacij. Podatki o stavkah so
bili prvič objavljeni šele leta 1964, ko so stavke pričeli spremljati sindikati
po posameznih republikah. Prvi članek o stavkah je bil sicer objavljen že
leto dni po prvi registrirani stavki, a je avtor z njim poskušal le na sploš-
no dokazati nekompatibilnost stavke z »udejanjenim samoupravljanjem«.
Prvi pravi članek, ki je obravnaval in zaznaval pojav stavk, je bil objavljen
leta 1964, sledili pa so mu mnogi prispevki, predvsem s polja sociologije. V
okviru raziskav so tako pričeli z empiričnim zbiranjem podatkov in anali-
zami. A tudi tu so obstajali problemi, vezani na politično občutljivost tema-
tike in težavnost zbiranja terenskih podatkov. Slovenski sindikati so tako
leta 1969 prenehali zbirati podatke o stavkah, ker jih je bilo baje premalo,
ponovno so se tega lotili šele leta 1973. Začetnik preučevanja stavk na ju-
goslovanskem nivoju je bil Neca Jovanov, ki je preučeval problematiko na
podlagi podatkov sindikatov ter o tej temi objavil več del, sledili so mu še
drugi (Kavčič idr. 1991, 89, 98).
Izsledki teh raziskav, ki so bili za slovenski primer v času »sproščanja
konflikta« objavljeni v delu Kolektivni spori na območju SRS (1964–1966),
kažejo, da pojav ni bil zanemarljiv. V obravnavanih letih je slovenska sin-
dikalna centrala tako zaznala 114 stavk (skupna številka registriranih stavk
302
