Page 302 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 302
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
nakopali 500 do 700 ton premoga dnevno več kot prej, čeprav so že v de-
cembru dosegli rekordno visoko proizvodnjo.« (Skopec 2007, 36)2
Kdaj in kako se je stavka začela, je skorajda nemogoče ugotoviti; nek-
je okrog 17.00 ure popoldne je informacija o prekinitvi dela, ki je ta dan za-
radi vzdrževalnih delih že tako potekalo v manjšem obsegu, prišla iz jaška
Pesko in se razširila v ostale predele rudnika. Republiški sekretariat za not-
ranje zadeve je bil o tem obveščen ob 22.30. Direktor rudnika je bil očitno
o dogodkih obveščen že med sejo SZDL, ki jo je zapustil, novica o stavki
pa SZDL, kjer so ravno sestavljali delegacijo, ki naj bi še istega večera odšla
intervenirat v Beograd za cene premoga, ni dosegla oziroma je delegacijo
dosegla po poti. Vodja delegacije Jože Pikl je o tem, da se bodo cene drugi
dan zagotovo dvignile, obvestil stavkajoče, a mu ti niso verjeli. Klic so sicer
sprejeli v jašku, kjer se je »zakuhala stavka«. V hrastniškem delu rudnika je
delo potekalo do jutra 14. januarja, ko se je zaustavilo tudi tam. Marinko je
iz Ljubljane interveniral, da naj trboveljska ZK prične reševati nastali po-
ložaj, obljubil pa je tudi, da bo popoldan osebno prišel v Trbovlje. V rudni-
ku je nato najprej delegaciji sindikata razložil, da zvezni izvršni svet rav-
no na ta dan rešuje težavo in da jim gmotne razmere ne omogočajo, da bi
jim izplačali več kot 30 odstotkov plače kot nagrado. Delegacija se je zave-
dala, da to rudarjev ne bo zadovoljilo, zato je v jaških to številko poveča-
la na 50 odstotkov in tako spravila rudarje na plano. Petitsočglava množica
je tako pred improviziranim odrom poslušala Marinka, ki je, namesto da
bi povedal, da so stvari urejene in trinajsta plača bo, pričel jecljati in govo-
riti o tem, da je bo samo pol. Množica je spoznal, da je bila pretentana »in
težko si je zamisliti bolj vnetljive okoliščine« (Skopec 2007, 39). Eden izmed
rudarjev je s sekiro presekal kabel Marinkovega mikrofona, medtem pa so
prevrnili še njegov avtomobil. Kaos je bil še večji, ker je bil to plačilni dan
in je bilo med množico tudi veliko žena, ki so prišle po moževo plačo. Ko
je nekaj posameznikov zavpilo »Gremo nazaj v jamo!«, rudarjev nihče več
ni mogel zaustaviti.
Do tedaj so rudarji tudi postavili svoje stavkovne zahteve, iz ka-
terih je popolnoma jasno, da so jih sestavili ad hoc in brez predhodnega
načrtovanja.
V tem trenutku je postalo jasno, da bo za zaustavitev stavke potrebna
resnejša politična akcija. V Trbovlje je prišlo slovensko partijsko vodstvo,
republiški sekretar za notranje zadeve Ivan Maček – Matija pa je v Trbovlje
2 Avtorica navaja, da je navedeno zapisano v tretji knjigi Marinkovih zbranih del, a
zapisa tam nisem uspel najti.
300
nakopali 500 do 700 ton premoga dnevno več kot prej, čeprav so že v de-
cembru dosegli rekordno visoko proizvodnjo.« (Skopec 2007, 36)2
Kdaj in kako se je stavka začela, je skorajda nemogoče ugotoviti; nek-
je okrog 17.00 ure popoldne je informacija o prekinitvi dela, ki je ta dan za-
radi vzdrževalnih delih že tako potekalo v manjšem obsegu, prišla iz jaška
Pesko in se razširila v ostale predele rudnika. Republiški sekretariat za not-
ranje zadeve je bil o tem obveščen ob 22.30. Direktor rudnika je bil očitno
o dogodkih obveščen že med sejo SZDL, ki jo je zapustil, novica o stavki
pa SZDL, kjer so ravno sestavljali delegacijo, ki naj bi še istega večera odšla
intervenirat v Beograd za cene premoga, ni dosegla oziroma je delegacijo
dosegla po poti. Vodja delegacije Jože Pikl je o tem, da se bodo cene drugi
dan zagotovo dvignile, obvestil stavkajoče, a mu ti niso verjeli. Klic so sicer
sprejeli v jašku, kjer se je »zakuhala stavka«. V hrastniškem delu rudnika je
delo potekalo do jutra 14. januarja, ko se je zaustavilo tudi tam. Marinko je
iz Ljubljane interveniral, da naj trboveljska ZK prične reševati nastali po-
ložaj, obljubil pa je tudi, da bo popoldan osebno prišel v Trbovlje. V rudni-
ku je nato najprej delegaciji sindikata razložil, da zvezni izvršni svet rav-
no na ta dan rešuje težavo in da jim gmotne razmere ne omogočajo, da bi
jim izplačali več kot 30 odstotkov plače kot nagrado. Delegacija se je zave-
dala, da to rudarjev ne bo zadovoljilo, zato je v jaških to številko poveča-
la na 50 odstotkov in tako spravila rudarje na plano. Petitsočglava množica
je tako pred improviziranim odrom poslušala Marinka, ki je, namesto da
bi povedal, da so stvari urejene in trinajsta plača bo, pričel jecljati in govo-
riti o tem, da je bo samo pol. Množica je spoznal, da je bila pretentana »in
težko si je zamisliti bolj vnetljive okoliščine« (Skopec 2007, 39). Eden izmed
rudarjev je s sekiro presekal kabel Marinkovega mikrofona, medtem pa so
prevrnili še njegov avtomobil. Kaos je bil še večji, ker je bil to plačilni dan
in je bilo med množico tudi veliko žena, ki so prišle po moževo plačo. Ko
je nekaj posameznikov zavpilo »Gremo nazaj v jamo!«, rudarjev nihče več
ni mogel zaustaviti.
Do tedaj so rudarji tudi postavili svoje stavkovne zahteve, iz ka-
terih je popolnoma jasno, da so jih sestavili ad hoc in brez predhodnega
načrtovanja.
V tem trenutku je postalo jasno, da bo za zaustavitev stavke potrebna
resnejša politična akcija. V Trbovlje je prišlo slovensko partijsko vodstvo,
republiški sekretar za notranje zadeve Ivan Maček – Matija pa je v Trbovlje
2 Avtorica navaja, da je navedeno zapisano v tretji knjigi Marinkovih zbranih del, a
zapisa tam nisem uspel najti.
300
