Page 119 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 119
Mednarodna usmeritev 7
predsednika republiškega izvršnega sveta Janeza Zemljariča, vam bodo
odgovorili, da po enoletni luknji na policah znanstvenih revij.
Poleg znanstvene literature so za znanstvenike pomembni tudi med-
sebojni stiki. Udeležba na mednarodnih znanstvenih konferencah je za
raziskovalca pomembna tudi zato, ker se sreča s svojimi kolegi in profe-
sorji, katerih dosežke pozna le iz literature. Neformalni pogovori med
kolegi pogosto pomagajo premostiti prepreke pri izvedbi načrtov, za ka-
tere bi raziskovalci sicer rabili več let. Pred osamosvojitvijo so se slo-
venski raziskovalci udeleževali omejenega števila konferenc, v zadnjih
25 letih pa je večina znanstvenih ustanov z vseh področij vzpostavila
intenzivnejše tovrstne stike s svetom in tudi sama postala gostiteljica
pomembnih mednarodnih konferenc.
V začetku osemdesetih je za mte s finančno podprl krajše izmenjave
naših in tujih raziskovalcev. Samostojna država, ki je z a mt e s priklju-
čila ministrstvu za znanost in pozneje a rr s, je financiranje izmenjav
obdržala in tako spodbudila bogat razmah znanstvenega sodelovanja:
več sto izmenjav letno z več kot 30 državami.
Še pomembnejše oblike mednarodnega sodelovanja so daljša bivanja
naših raziskovalcev v tujini (in tujih pri nas) ter izvajanje skupnih pro-
jektov, ki prinašajo merljive rezultate. Podatki v svetovnem merilu ka-
žejo, da so najkakovostnejša in najbolj citirana znanstvena dela rezultat
mednarodnega sodelovanja (Science Europe in Elsevier, 2013). To velja
za vse države, še toliko bolj pa za manjše.
Na daljša bivanja v tujino so slovenski znanstveniki prvih deset let
naše države hodili predvsem v z da, ki je z vrsto možnosti, od enoletnih
štipendij (Fulbrightova, Fogartyjeva) do univerzitetnih fondov za te na-
mene, to omogočala tudi že prej. V z da, kjer je veljal (in bolj ali manj še
vedno velja) nekakšen zlati standard za pomembne raziskovalne tema-
tike in znanstveno kvaliteto, so odhajali tudi številni drugi raziskovalci
iz Evrope. Po terorističnih napadih 11. 9. 2001 so se z da začele zapi-
rati pred svetom, hkrati pa se je krepilo sodelovanje evropskih držav v
okviru eu.
Glavni vzvod evropskega znanstveno-razvojnega sodelovanja so Ok-
virni programi za raziskave in tehnološki razvoj oziroma inovacije, ki so
se začeli oblikovati v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Slove-
nija je sodelovala v Petem, Šestem in Sedmem okvirnem programu ter s
sodelovanjem nadaljuje v okviru Obzorij, kot se ti programi imenujejo
danes. Skupna sredstva, namenjena za programe, so se stalno višala in
z njimi tudi višina sredstev, ki jih je v tekmovalnih postopkih pridobila
117
predsednika republiškega izvršnega sveta Janeza Zemljariča, vam bodo
odgovorili, da po enoletni luknji na policah znanstvenih revij.
Poleg znanstvene literature so za znanstvenike pomembni tudi med-
sebojni stiki. Udeležba na mednarodnih znanstvenih konferencah je za
raziskovalca pomembna tudi zato, ker se sreča s svojimi kolegi in profe-
sorji, katerih dosežke pozna le iz literature. Neformalni pogovori med
kolegi pogosto pomagajo premostiti prepreke pri izvedbi načrtov, za ka-
tere bi raziskovalci sicer rabili več let. Pred osamosvojitvijo so se slo-
venski raziskovalci udeleževali omejenega števila konferenc, v zadnjih
25 letih pa je večina znanstvenih ustanov z vseh področij vzpostavila
intenzivnejše tovrstne stike s svetom in tudi sama postala gostiteljica
pomembnih mednarodnih konferenc.
V začetku osemdesetih je za mte s finančno podprl krajše izmenjave
naših in tujih raziskovalcev. Samostojna država, ki je z a mt e s priklju-
čila ministrstvu za znanost in pozneje a rr s, je financiranje izmenjav
obdržala in tako spodbudila bogat razmah znanstvenega sodelovanja:
več sto izmenjav letno z več kot 30 državami.
Še pomembnejše oblike mednarodnega sodelovanja so daljša bivanja
naših raziskovalcev v tujini (in tujih pri nas) ter izvajanje skupnih pro-
jektov, ki prinašajo merljive rezultate. Podatki v svetovnem merilu ka-
žejo, da so najkakovostnejša in najbolj citirana znanstvena dela rezultat
mednarodnega sodelovanja (Science Europe in Elsevier, 2013). To velja
za vse države, še toliko bolj pa za manjše.
Na daljša bivanja v tujino so slovenski znanstveniki prvih deset let
naše države hodili predvsem v z da, ki je z vrsto možnosti, od enoletnih
štipendij (Fulbrightova, Fogartyjeva) do univerzitetnih fondov za te na-
mene, to omogočala tudi že prej. V z da, kjer je veljal (in bolj ali manj še
vedno velja) nekakšen zlati standard za pomembne raziskovalne tema-
tike in znanstveno kvaliteto, so odhajali tudi številni drugi raziskovalci
iz Evrope. Po terorističnih napadih 11. 9. 2001 so se z da začele zapi-
rati pred svetom, hkrati pa se je krepilo sodelovanje evropskih držav v
okviru eu.
Glavni vzvod evropskega znanstveno-razvojnega sodelovanja so Ok-
virni programi za raziskave in tehnološki razvoj oziroma inovacije, ki so
se začeli oblikovati v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Slove-
nija je sodelovala v Petem, Šestem in Sedmem okvirnem programu ter s
sodelovanjem nadaljuje v okviru Obzorij, kot se ti programi imenujejo
danes. Skupna sredstva, namenjena za programe, so se stalno višala in
z njimi tudi višina sredstev, ki jih je v tekmovalnih postopkih pridobila
117
