Page 124 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 124
7 Univerze/inštituti
tem naj bi večjo vlogo dobili preostali neodvisni evropski raziskovalni
programi, med njimi program industrijskih raziskav Eureka.
Razumljivo (pre)veliko navdušenje v slovenski raziskovalni sferi in
zunaj nje, da bo Slovenec upravljal evropsko znanost, bo, upajmo, urav-
notežila Potočnikova priznana pragmatičnost. Upajmo, da bo to vklju-
čevalo tudi spoznanje o tem, da je Busquinova ministrska dediščina zelo
bogata in je prav zato ne bo mogoče zlahka upravljati.
Seveda, Potočnik ima vse možnosti, da jo oplemeniti s svojimi zami-
slimi in da marsikaj, kar se je že ali se bo še izkazalo za zgrešeno, po-
pravi. A prav gotovo je, da bi bilo njegovo prihodnje delo neprimerno
enostavnejše, če se ne bi pred petimi leti pojavil Belgijec, ki je imel svojo
vizijo, ki je zdaj evropska.
Novi evropski premier se je tega gotovo zavedal tudi pri razdeljevanju
portfeljev. To pa pomeni resnično veliko priznanje našemu komisarju.
Transparentnost
Razvoj znanosti in posledično vsega človeštva je neločljivo povezan s
transparentnostjo. Zakaj? Osnova transparentnosti je vidnost ne le re-
zultatov neke dejavnosti, ampak tudi postopkov, ki so do rezultatov pri-
peljali. Gibalo njenega razvoja pa je sposobnost človeka, da svoja spo-
znanja sporoča drugim, jih prenaša na naslednje generacije in tako omo-
goča, da človeštvo lahko znanje črpa iz skupnega bazena, s čimer se od-
vija nekakšen proces skupinskega učenja (Christian, 2010). Zgodovina
tega procesa je povezana z razvojem jezika ter z izumi pisave, papirja,
tiska in interneta. Za razvoj znanosti in njenega družbenega položaja
– v sodobni družbi igra bistveno vlogo – pa so pomembni še nastanki
univerz in akademij znanosti ter predvsem sistema znanstvenega obja-
vljanja.
Prelomnico v sistemu znanstvenega objavljanja lahko postavimo v le-
to 1660, ko je bilo ustanovljeno Royal Society of London for Improving
Natural Knowledge (Royal Society), društvo znanstvenikov predvsem s
področij matematike in naravoslovja, ki je vpeljalo pomembno novost.
Znanstvene informacije so se dotlej širile le s predavanji na univerzah in
objavljanjem knjig, Royal Society pa je uvedel tedenska srečanja, na ka-
terih so znanstveniki odprto razpravljali o novih idejah, ki so jih demon-
strirali tudi z znanstvenimi eksperimenti. Srečanja so postala predho-
dnica dejavnosti nacionalnih akademij znanosti in drugih profesional-
nih združenj – znanstvena komunikacija na kongresih, seminarjih, ko-
122
tem naj bi večjo vlogo dobili preostali neodvisni evropski raziskovalni
programi, med njimi program industrijskih raziskav Eureka.
Razumljivo (pre)veliko navdušenje v slovenski raziskovalni sferi in
zunaj nje, da bo Slovenec upravljal evropsko znanost, bo, upajmo, urav-
notežila Potočnikova priznana pragmatičnost. Upajmo, da bo to vklju-
čevalo tudi spoznanje o tem, da je Busquinova ministrska dediščina zelo
bogata in je prav zato ne bo mogoče zlahka upravljati.
Seveda, Potočnik ima vse možnosti, da jo oplemeniti s svojimi zami-
slimi in da marsikaj, kar se je že ali se bo še izkazalo za zgrešeno, po-
pravi. A prav gotovo je, da bi bilo njegovo prihodnje delo neprimerno
enostavnejše, če se ne bi pred petimi leti pojavil Belgijec, ki je imel svojo
vizijo, ki je zdaj evropska.
Novi evropski premier se je tega gotovo zavedal tudi pri razdeljevanju
portfeljev. To pa pomeni resnično veliko priznanje našemu komisarju.
Transparentnost
Razvoj znanosti in posledično vsega človeštva je neločljivo povezan s
transparentnostjo. Zakaj? Osnova transparentnosti je vidnost ne le re-
zultatov neke dejavnosti, ampak tudi postopkov, ki so do rezultatov pri-
peljali. Gibalo njenega razvoja pa je sposobnost človeka, da svoja spo-
znanja sporoča drugim, jih prenaša na naslednje generacije in tako omo-
goča, da človeštvo lahko znanje črpa iz skupnega bazena, s čimer se od-
vija nekakšen proces skupinskega učenja (Christian, 2010). Zgodovina
tega procesa je povezana z razvojem jezika ter z izumi pisave, papirja,
tiska in interneta. Za razvoj znanosti in njenega družbenega položaja
– v sodobni družbi igra bistveno vlogo – pa so pomembni še nastanki
univerz in akademij znanosti ter predvsem sistema znanstvenega obja-
vljanja.
Prelomnico v sistemu znanstvenega objavljanja lahko postavimo v le-
to 1660, ko je bilo ustanovljeno Royal Society of London for Improving
Natural Knowledge (Royal Society), društvo znanstvenikov predvsem s
področij matematike in naravoslovja, ki je vpeljalo pomembno novost.
Znanstvene informacije so se dotlej širile le s predavanji na univerzah in
objavljanjem knjig, Royal Society pa je uvedel tedenska srečanja, na ka-
terih so znanstveniki odprto razpravljali o novih idejah, ki so jih demon-
strirali tudi z znanstvenimi eksperimenti. Srečanja so postala predho-
dnica dejavnosti nacionalnih akademij znanosti in drugih profesional-
nih združenj – znanstvena komunikacija na kongresih, seminarjih, ko-
122
