Page 123 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 123
Mednarodna usmeritev 7
Na podlagi teh spoznanj je Busquin Evropski komisiji predlagal do-
kument o skupnem evropskem raziskovalnem prostoru, ki je bil objav-
ljen januarja leta 2000 na srečanju petnajsterice v Lizboni. To je bilo
tudi prvikrat v zgodovini e u, da so o znanosti razpravljali na samem
evropskem vrhu.
Še aktualni evropski raziskovalni komisar zato upravičeno velja za
izumitelja evropskega raziskovalnega prostora, neuradno pa tudi za po-
glavitnega pobudnika tako imenovane Lizbonske strategije, ki bo vodil-
ni strateški dokument tudi v naslednjem obdobju delovanja komisije.
Navsezadnje je prav Busquin prvi – že aprila 2002, kot je povedal za
našo prilogo – v Barceloni predlagal Evropski komisiji, da naj delež fi-
nanciranja raziskovanja in inovacij do leta 2010 dvigne na tri odstotke
b dp.
Sedanji izredno visoki evropski proračunski delež za raziskave, ki je
že četrti med vsemi resorji, a naj bi se v naslednjem proračunskem ob-
dobju po načrtih celo še podvojil, je torej precej rezultat izredno spretne-
ga lobiranja tega politika, čeprav so mu pri prepričevanju gotovo krepko
pomagale razmere v evropskem in svetovnem gospodarstvu.
V Busquinovo dediščino zagotovo sodi izredna skrb za dvig odličnosti
evropskih raziskav in za izboljšanje pogojev za delo mladih raziskoval-
cev, hkrati s prizadevanjem, da le-ti ne zapustijo Evrope, temveč da v
centre raziskovalne odličnosti privabijo še raziskovalce iz drugih delov
sveta. Izkazal se je tudi s podporo projektom za zagotavljanje optimalne
vloge žensk v znanosti in za čim večjo izrabo raziskovalnih potencialov
v novih članicah e u.
Dosedanji komisar, ki je v zadnjih letih kot nekak raziskovalni mesija
prepotoval vso Evropo in se ob tem srečaval z raziskovalci, s politiki in z
novinarji, je tako postal že utelešenje ere oziroma evropskega razisko-
valnega prostora. Naj bi mu kdo oporekal karkoli, izredne zavzetosti za
uresničenje postavljenih ciljev mu vsekakor ne bi mogel.
Čeprav se mnogim zdijo nekateri cilji nestvarni – zlasti načrtovani
delež b dp za raziskave –, je vsekakor dejstvo, da je zelo veliko že nare-
jenega. Evropa prav letos dobiva mrežo centrov raziskovalne mobilnosti
in evropski znanstveni svet, namenjen spodbujanju temeljnih raziskav,
ima pa tudi že razvejano mrežo centrov raziskovalne mobilnosti.
Evropski okvirni raziskovalni program je ob tem dobil bistveno večje
razsežnosti, še večje spremembe se obetajo novemu 7. okvirnemu pro-
gramu evropskih raziskav. Ta naj bi še neposredneje podprl nastajanje
evropskega raziskovalnega prostora oziroma Lizbonsko strategijo. Ob
121
Na podlagi teh spoznanj je Busquin Evropski komisiji predlagal do-
kument o skupnem evropskem raziskovalnem prostoru, ki je bil objav-
ljen januarja leta 2000 na srečanju petnajsterice v Lizboni. To je bilo
tudi prvikrat v zgodovini e u, da so o znanosti razpravljali na samem
evropskem vrhu.
Še aktualni evropski raziskovalni komisar zato upravičeno velja za
izumitelja evropskega raziskovalnega prostora, neuradno pa tudi za po-
glavitnega pobudnika tako imenovane Lizbonske strategije, ki bo vodil-
ni strateški dokument tudi v naslednjem obdobju delovanja komisije.
Navsezadnje je prav Busquin prvi – že aprila 2002, kot je povedal za
našo prilogo – v Barceloni predlagal Evropski komisiji, da naj delež fi-
nanciranja raziskovanja in inovacij do leta 2010 dvigne na tri odstotke
b dp.
Sedanji izredno visoki evropski proračunski delež za raziskave, ki je
že četrti med vsemi resorji, a naj bi se v naslednjem proračunskem ob-
dobju po načrtih celo še podvojil, je torej precej rezultat izredno spretne-
ga lobiranja tega politika, čeprav so mu pri prepričevanju gotovo krepko
pomagale razmere v evropskem in svetovnem gospodarstvu.
V Busquinovo dediščino zagotovo sodi izredna skrb za dvig odličnosti
evropskih raziskav in za izboljšanje pogojev za delo mladih raziskoval-
cev, hkrati s prizadevanjem, da le-ti ne zapustijo Evrope, temveč da v
centre raziskovalne odličnosti privabijo še raziskovalce iz drugih delov
sveta. Izkazal se je tudi s podporo projektom za zagotavljanje optimalne
vloge žensk v znanosti in za čim večjo izrabo raziskovalnih potencialov
v novih članicah e u.
Dosedanji komisar, ki je v zadnjih letih kot nekak raziskovalni mesija
prepotoval vso Evropo in se ob tem srečaval z raziskovalci, s politiki in z
novinarji, je tako postal že utelešenje ere oziroma evropskega razisko-
valnega prostora. Naj bi mu kdo oporekal karkoli, izredne zavzetosti za
uresničenje postavljenih ciljev mu vsekakor ne bi mogel.
Čeprav se mnogim zdijo nekateri cilji nestvarni – zlasti načrtovani
delež b dp za raziskave –, je vsekakor dejstvo, da je zelo veliko že nare-
jenega. Evropa prav letos dobiva mrežo centrov raziskovalne mobilnosti
in evropski znanstveni svet, namenjen spodbujanju temeljnih raziskav,
ima pa tudi že razvejano mrežo centrov raziskovalne mobilnosti.
Evropski okvirni raziskovalni program je ob tem dobil bistveno večje
razsežnosti, še večje spremembe se obetajo novemu 7. okvirnemu pro-
gramu evropskih raziskav. Ta naj bi še neposredneje podprl nastajanje
evropskega raziskovalnega prostora oziroma Lizbonsko strategijo. Ob
121
