Page 120 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem

7 Univerze/inštituti

35
30
25
20
15
10

5
0

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Slika 7.3 Mednarodna sredstva, ki so jih slovenske univerze in inštituti pridobili
med letoma 2005 in 2014

V milijonih eu r. Po podatkih a rr s (https://www.arrs.gov.si/sl/analize/odlicnost).

Slovenija:

• 5. okvirni program (1998–2002): eu: 15 milijard, Slovenija: 40 mi-
lijonov;

• 6. okvirni program (2002–2006): eu: 17 milijard, Slovenija: 76 mi-
lijonov;

• 7. okvirni program (2007–2013): eu: 50 milijard, Slovenija: 171 mi-
lijonov;

• Obzorje (2014–2020): eu: 80 milijard.

Programe so zasnovali, da bi pripomogli h gospodarskemu napredku,
zato prejme velik delež sredstev tudi gospodarstvo. Slika 7.3 prikazuje
višino sredstev, ki so jih slovenske univerze in inštituti pridobili iz med-
narodnih virov, pri čemer prevladujejo sredstva Okvirnih programov.
Podatki izkazujejo visoko rast pridobljenih sredstev v zadnjem desetle-
tju.

Slovenija je bila v pridobivanju sredstev Okvirnih programov uspe-
šna, na število prebivalcev je pridobila nekoliko več, kot je evropsko pov-
prečje, medtem ko je po višini pridobljenih sredstev glede na to, koliko
sredstev je sama vložila v eu (sorazmerno z bdp), v samem vrhu držav
e u, kar razberemo iz slike 7.4 na naslednji strani, ki prikazuje skupne
vrednosti 6. in 7. okvirnega programa.

a rrs je z upoštevanjem ocenjevalnih postopkov drugih ustanov raz-
vila tudi več uspešnih načinov financiranja mednarodnih projektov. Fi-
nancirala je slovenske partnerje v mednarodnih projektih, ki jih je iz-
brala Evropska znanstvena fundacije (e sf). Sodelujoče države so finan-

118