Page 166 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 166
9 Pogled v prihodnost
Predlogi drugačnega uravnoteženja
Med najaktivnejšimi podporniki peticije in kritiki vladne varčevalne po-
litike je prof. dr. Oto Luthar, direktor zrc s a zu in predsednik koordi-
nacije raziskovalnih institucij ko sris: »Še posebno težko se je sprija-
zniti s spoznanjem, da tudi ta vlada misli, da je mogoče prihraniti zgolj
z odrekanjem, oziroma da je v celoti pozabila, da je mogoče določeno
dejavnost racionalizirati tudi z nagrajevanjem tistih, ki znajo in hočejo
pridobiti sredstva na različnih razpisih in na podlagi dobrega sodelo-
vanja z gospodarstvom v najširšem smislu.« Direktor zrc s a zu vla-
di priporoča drugačne ukrepe za uravnoteženje – vsaj skromno pove-
čanje raziskovalnega proračuna, podporo sodelovanju med univerzami
in raziskovalnimi inštituti, povečanje programskih deležev financiranja
po evropskih zgledih, odprte razpise . . .
Pozanimali smo se tudi za stališča nekaterih uglednih članov aka-
demske sfere, ki jih ni med podpisniki. Prof. dr. Vito Turk, raziskovalec
in direktor Mednarodne podiplomske šole »Jožefa Stefana«, peticije ni
podpisal, ker »je splošna in govori o znanih stvareh«. Za vladne varče-
valne ukrepe pravi, da bo krčenje sredstev v znanosti povzročilo škodo,
ki je dolgo ne bo mogoče popraviti, opozarja tudi na to, da so Avstrija,
Nemčija in druge evropske države v krizi še okrepile naložbe v znanost.
»Vsaka racionalizacija zahteva temeljit premislek in analizo, da se ne
bi delala škoda. Tudi v znanosti je treba določene stvari urediti, in ne
podpirati kar povprek povprečništva. Le odličnost je nosilec napredka,
in to je osnovni kriterij, ki ga moramo upoštevati. Tudi v kriznih časih.«
Odpor proti uravnilovskim ukrepom
Med nepodpisniki tega apela sta tudi direktorja osrednjih raziskovalnih
institucij, Instituta »Jožef Stefan« (ijs) in Kemijskega inštituta (ki),
prof. dr. Jadran Lenarčič in prof. dr. Janko Jamnik. »Samo varčevanje
ne zadostuje, treba je iskati rešitve, ki bodo prispevale k ponovnemu
zagonu gospodarstva. Preseči moramo pritiskanje s katere koli strani,
potrebna sta konstruktivni dialog in sodelovanje. Nisem za pavšalne
ukrepe in tudi ne za pavšalne peticije. Z ustreznimi argumenti je tre-
ba selekcionirati ukrepe, da bi preživeli mesec, morda pa tudi izkoristiti
trenutek za tiste strukturne spremembe, ki bodo povečale našo učinko-
vitost in doprinos v prihodnje,« svoje stališče pojasnjuje direktor i j s.
Za direktorja ki, ki, kot pravi, peticij načeloma ne podpisuje, so predvi-
deni varčevalni ukrepi vlade »nujno zlo«, pravi pa, da se ne more strinja-
ti z ukrepi, ki bi posegli »po zunajproračunskih prilivih, na primer tistih,
164
Predlogi drugačnega uravnoteženja
Med najaktivnejšimi podporniki peticije in kritiki vladne varčevalne po-
litike je prof. dr. Oto Luthar, direktor zrc s a zu in predsednik koordi-
nacije raziskovalnih institucij ko sris: »Še posebno težko se je sprija-
zniti s spoznanjem, da tudi ta vlada misli, da je mogoče prihraniti zgolj
z odrekanjem, oziroma da je v celoti pozabila, da je mogoče določeno
dejavnost racionalizirati tudi z nagrajevanjem tistih, ki znajo in hočejo
pridobiti sredstva na različnih razpisih in na podlagi dobrega sodelo-
vanja z gospodarstvom v najširšem smislu.« Direktor zrc s a zu vla-
di priporoča drugačne ukrepe za uravnoteženje – vsaj skromno pove-
čanje raziskovalnega proračuna, podporo sodelovanju med univerzami
in raziskovalnimi inštituti, povečanje programskih deležev financiranja
po evropskih zgledih, odprte razpise . . .
Pozanimali smo se tudi za stališča nekaterih uglednih članov aka-
demske sfere, ki jih ni med podpisniki. Prof. dr. Vito Turk, raziskovalec
in direktor Mednarodne podiplomske šole »Jožefa Stefana«, peticije ni
podpisal, ker »je splošna in govori o znanih stvareh«. Za vladne varče-
valne ukrepe pravi, da bo krčenje sredstev v znanosti povzročilo škodo,
ki je dolgo ne bo mogoče popraviti, opozarja tudi na to, da so Avstrija,
Nemčija in druge evropske države v krizi še okrepile naložbe v znanost.
»Vsaka racionalizacija zahteva temeljit premislek in analizo, da se ne
bi delala škoda. Tudi v znanosti je treba določene stvari urediti, in ne
podpirati kar povprek povprečništva. Le odličnost je nosilec napredka,
in to je osnovni kriterij, ki ga moramo upoštevati. Tudi v kriznih časih.«
Odpor proti uravnilovskim ukrepom
Med nepodpisniki tega apela sta tudi direktorja osrednjih raziskovalnih
institucij, Instituta »Jožef Stefan« (ijs) in Kemijskega inštituta (ki),
prof. dr. Jadran Lenarčič in prof. dr. Janko Jamnik. »Samo varčevanje
ne zadostuje, treba je iskati rešitve, ki bodo prispevale k ponovnemu
zagonu gospodarstva. Preseči moramo pritiskanje s katere koli strani,
potrebna sta konstruktivni dialog in sodelovanje. Nisem za pavšalne
ukrepe in tudi ne za pavšalne peticije. Z ustreznimi argumenti je tre-
ba selekcionirati ukrepe, da bi preživeli mesec, morda pa tudi izkoristiti
trenutek za tiste strukturne spremembe, ki bodo povečale našo učinko-
vitost in doprinos v prihodnje,« svoje stališče pojasnjuje direktor i j s.
Za direktorja ki, ki, kot pravi, peticij načeloma ne podpisuje, so predvi-
deni varčevalni ukrepi vlade »nujno zlo«, pravi pa, da se ne more strinja-
ti z ukrepi, ki bi posegli »po zunajproračunskih prilivih, na primer tistih,
164
