Page 47 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 47
Vlaganja v raziskave in razvoj 3
Preglednica 3.1 Predstavitev denarnega toka pri glavnih deležnikih raziskav
in razvoja
Deležniki raziskav in razvoja () () ()
Slovenija (+) ,
Država (vladni sektor) (–) ,
Država gospodarstvu (subvencije) (–) ,
Država gospodarstvu (ocena učinka davčnih olajšav) (+) , —
Država univerzam in inštitutom (–) ,
eu (tujina) (+) ,
eu gospodarstvu (Okvirni programi in sredstva ,
strukturnih skladov) (+)
eu univerzam in inštitutom (večinoma Okvirni programi) (+) ,
Gospodarstvo (+) ,
Gospodarstvo univerzam in inštitutom (+) ,
Univerze in inštituti (–) ,
op ombe (1) Višina sredstev (mio eu r), (2) delež bdp (v odstotkih), (3) delež eu-
28, (v odstotkih), (+) vrednosti nad evropskim povprečjem, (–) vrednosti pod evrop-
skim povprečjem. Predstavljena sta velikost sredstev v milijonih evrov in v odstot-
kih slovenskega b dp ter primerjava teh deležev z e u (po podatkih Eurostata, ht-
tp://ec.europa.eu/eurostat). Podatki so za leto 2015.
pa pomeni tudi, da se država lahkomiselno odpoveduje znanju in spo-
sobnostim tistih, v katerih izobraževanje in raziskovalno usposabljanje
je vložila veliko davkoplačevalskega denarja.
Dovolj zgovoren je podatek, ki ga kaže tabela na tej strani, namreč,
da se je število nezaposlenih doktorjev znanosti pri nas v zadnjih petih
letih več kot potrojilo. A to so le tisti, ki so registrirani; domnevamo lah-
ko, da jih je še precej več, ki nezaposlenosti še niso prijavili oziroma so
zaradi nje morali zapustiti domovino.
Res je, da pri nas še ne gre za množični beg možganov in tudi število
nezaposlenih ni zastrašujoče. Toda primerjajmo podatek o 129 nezapo-
slenih doktorjih znanosti, kolikor jih je bilo konec letošnjega novembra,
s podatkom, da je na primorski univerzi doslej skupno doktoriralo 74
študentov. Doktorji znanosti so ponos vsake univerze in vsake fakul-
tete, zelo pomemben kazalec njihove kakovosti. Definitivno torej niso
»izdelki«, za katere se šolam in tudi inštitutom, kjer so med študijem
delali kot mladi raziskovalci, po doktoratu ni več treba brigati. Kljub
temu večina teh ustanov ne zbira podatkov o usodi svojih doktorandov.
Ena svetlih izjem je novogoriška univerza, kjer je doslej doktoriralo 98
študentov, od tega kar 21 iz tujine. Po doktoratu se jih je 69 zaposlilo
45
Preglednica 3.1 Predstavitev denarnega toka pri glavnih deležnikih raziskav
in razvoja
Deležniki raziskav in razvoja () () ()
Slovenija (+) ,
Država (vladni sektor) (–) ,
Država gospodarstvu (subvencije) (–) ,
Država gospodarstvu (ocena učinka davčnih olajšav) (+) , —
Država univerzam in inštitutom (–) ,
eu (tujina) (+) ,
eu gospodarstvu (Okvirni programi in sredstva ,
strukturnih skladov) (+)
eu univerzam in inštitutom (večinoma Okvirni programi) (+) ,
Gospodarstvo (+) ,
Gospodarstvo univerzam in inštitutom (+) ,
Univerze in inštituti (–) ,
op ombe (1) Višina sredstev (mio eu r), (2) delež bdp (v odstotkih), (3) delež eu-
28, (v odstotkih), (+) vrednosti nad evropskim povprečjem, (–) vrednosti pod evrop-
skim povprečjem. Predstavljena sta velikost sredstev v milijonih evrov in v odstot-
kih slovenskega b dp ter primerjava teh deležev z e u (po podatkih Eurostata, ht-
tp://ec.europa.eu/eurostat). Podatki so za leto 2015.
pa pomeni tudi, da se država lahkomiselno odpoveduje znanju in spo-
sobnostim tistih, v katerih izobraževanje in raziskovalno usposabljanje
je vložila veliko davkoplačevalskega denarja.
Dovolj zgovoren je podatek, ki ga kaže tabela na tej strani, namreč,
da se je število nezaposlenih doktorjev znanosti pri nas v zadnjih petih
letih več kot potrojilo. A to so le tisti, ki so registrirani; domnevamo lah-
ko, da jih je še precej več, ki nezaposlenosti še niso prijavili oziroma so
zaradi nje morali zapustiti domovino.
Res je, da pri nas še ne gre za množični beg možganov in tudi število
nezaposlenih ni zastrašujoče. Toda primerjajmo podatek o 129 nezapo-
slenih doktorjih znanosti, kolikor jih je bilo konec letošnjega novembra,
s podatkom, da je na primorski univerzi doslej skupno doktoriralo 74
študentov. Doktorji znanosti so ponos vsake univerze in vsake fakul-
tete, zelo pomemben kazalec njihove kakovosti. Definitivno torej niso
»izdelki«, za katere se šolam in tudi inštitutom, kjer so med študijem
delali kot mladi raziskovalci, po doktoratu ni več treba brigati. Kljub
temu večina teh ustanov ne zbira podatkov o usodi svojih doktorandov.
Ena svetlih izjem je novogoriška univerza, kjer je doslej doktoriralo 98
študentov, od tega kar 21 iz tujine. Po doktoratu se jih je 69 zaposlilo
45
