Page 48 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 48
3 Vlaganja v raziskave in razvoj
v Sloveniji, 23 v tujini, za šest doktorjev znanosti pa nimajo podatkov.
Posnemanja vreden zgled.
Je pa še nekaj, kar dokazuje, da študiju in znanju pri nas naglo pada
vrednost. Nov pokojninski zakon, čeprav na videz ni neposredno pove-
zan s to tematiko, je vendar vsaj v dvojem izrazito diskriminatoren do
tistih, ki dolgo študirajo. Legalno najdlje študirajo doktorji znanosti.
V doktorat znanosti je treba vložiti najmanj osem, realneje pa de-
vet let študija. In kaj ima pri tem omenjeni zakon? Z njim je po novem
onemogočeno upoštevanje let študija – nasprotno velja za služenje voj-
ske –, poleg tega pa je novi zakon več kot potrojil ceno prostovoljnega
pokojninskega zavarovanja in ga s tem za večino rednih študentov in
nezaposlenih naredil nedostopnega. To pa tudi pomeni, da se bodo ti-
sti, ki so vpisani v redni doktorski študij, lahko pokojninsko zavarovali
šele, ko bodo stari 27 let ali več.
Kdo ve, ali je kdo od avtorjev pokojninskega zakona in ljudi, ki so ga
presojali, sploh pomislil na interese tistih, ki so menda naše upanje za
rešitev iz stiske. Tako kot verjetno doslej še nihče ni resno razmišljal,
kako usodne so napovedi, da bo vse več naših doktorandov za dolga leta
ali celo za vedno odhajalo v tujino. Med drugim zato, ker si bodo tam
lažje zagotovili tudi svoj socialni status. Jim to sploh lahko zamerimo?
Proračuni za znanost
Najpomembnejši financer znanosti je država (v nekaterih državah tudi
regije). Slika 3.3 na naslednji strani kaže obseg slovenskega proračun-
skega financiranja znanosti (v b dp) od leta 1966. Sredstva za zna-
nost, prikazana na sliki, do leta 1995 zajemajo Sklad Borisa Kidriča,
rss in ministrstvo za znanost. Več kot 95 odstotkov sredstev je name-
njenih univerzam in inštitutom, zato so ti podatki primerljivi s tistimi
po letu 1995, ki zajemajo višino sredstev državnega vlaganja (državni
sektor) v univerze (visokošolski sektor) in inštitute (državni sektor).
Podrobna struktura teh sredstev po podatkih iz letnih poročil po letu
1954 je prikazana na spletnih straneh a rrs v zavihku Financiranje in
nadzor/Financiranje (https://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor), analiza
teh podatkov pa v prispevku o zgodovini financiranja raziskovalne in
razvojne dejavnosti (Novak in Demšar, 2012). Na sliki 3.3 na naslednji
strani je predstavljeno tudi proračunsko financiranje znanosti v eu-28,
in sicer v obdobju po letu 2000 in posebej v Franciji, ki ima med dr-
žavami e u podatke dostopne za najdaljše obdobje. Glede na podobne
46
v Sloveniji, 23 v tujini, za šest doktorjev znanosti pa nimajo podatkov.
Posnemanja vreden zgled.
Je pa še nekaj, kar dokazuje, da študiju in znanju pri nas naglo pada
vrednost. Nov pokojninski zakon, čeprav na videz ni neposredno pove-
zan s to tematiko, je vendar vsaj v dvojem izrazito diskriminatoren do
tistih, ki dolgo študirajo. Legalno najdlje študirajo doktorji znanosti.
V doktorat znanosti je treba vložiti najmanj osem, realneje pa de-
vet let študija. In kaj ima pri tem omenjeni zakon? Z njim je po novem
onemogočeno upoštevanje let študija – nasprotno velja za služenje voj-
ske –, poleg tega pa je novi zakon več kot potrojil ceno prostovoljnega
pokojninskega zavarovanja in ga s tem za večino rednih študentov in
nezaposlenih naredil nedostopnega. To pa tudi pomeni, da se bodo ti-
sti, ki so vpisani v redni doktorski študij, lahko pokojninsko zavarovali
šele, ko bodo stari 27 let ali več.
Kdo ve, ali je kdo od avtorjev pokojninskega zakona in ljudi, ki so ga
presojali, sploh pomislil na interese tistih, ki so menda naše upanje za
rešitev iz stiske. Tako kot verjetno doslej še nihče ni resno razmišljal,
kako usodne so napovedi, da bo vse več naših doktorandov za dolga leta
ali celo za vedno odhajalo v tujino. Med drugim zato, ker si bodo tam
lažje zagotovili tudi svoj socialni status. Jim to sploh lahko zamerimo?
Proračuni za znanost
Najpomembnejši financer znanosti je država (v nekaterih državah tudi
regije). Slika 3.3 na naslednji strani kaže obseg slovenskega proračun-
skega financiranja znanosti (v b dp) od leta 1966. Sredstva za zna-
nost, prikazana na sliki, do leta 1995 zajemajo Sklad Borisa Kidriča,
rss in ministrstvo za znanost. Več kot 95 odstotkov sredstev je name-
njenih univerzam in inštitutom, zato so ti podatki primerljivi s tistimi
po letu 1995, ki zajemajo višino sredstev državnega vlaganja (državni
sektor) v univerze (visokošolski sektor) in inštitute (državni sektor).
Podrobna struktura teh sredstev po podatkih iz letnih poročil po letu
1954 je prikazana na spletnih straneh a rrs v zavihku Financiranje in
nadzor/Financiranje (https://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor), analiza
teh podatkov pa v prispevku o zgodovini financiranja raziskovalne in
razvojne dejavnosti (Novak in Demšar, 2012). Na sliki 3.3 na naslednji
strani je predstavljeno tudi proračunsko financiranje znanosti v eu-28,
in sicer v obdobju po letu 2000 in posebej v Franciji, ki ima med dr-
žavami e u podatke dostopne za najdaljše obdobje. Glede na podobne
46
