Page 49 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
Proračuni za znanost 3
0.9
0.8
0.7
0.6
0.5
0.4
0.3
0.2
0.1
0.0
1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014
Slika 3.3 Proračunska sredstva, namenjena znanosti (univerzam in inštitutom)
za daljše časovno obdobje, izražena v odstotkih bdp
Temno – Slovenija, svetlo – eu-28, črtkano – Francija. Podatki za Slovenijo so pridoblje-
ni iz dveh virov, iz letnih poročil za financiranje znanosti do leta 1995 (Novak in Demšar,
2012) in iz podatkov o vlaganju države (državni sektor) v univerze (visokošolski sektor)
in inštitute (državni sektor) za Slovenijo po 1995. Po enaki metodologiji so predstavlje-
ni podatki za Francijo in eu-28. Po podatkih Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat).
vrednosti proračunskih vlaganj v Franciji in Evropi po letu 2000 lahko
predvidevamo, da so vlaganja v eu tudi pred letom 2000 približno ena-
ka francoskim.
Podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo financiranje znanosti v šest-
desetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja srednje dobro, podob-
no kot v drugih vzhodnoevropskih državah. V sredini osemdesetih pa
se je slovensko financiranje znanosti krepko povečalo: takrat je višina
sredstev, ki jih je Slovenija namenila znanosti, precej presegla sredstva
vzhodnoevropskih držav in za nekaj let celo Francije, ki je (bila) nad
evropskim povprečjem. Zanimivo se je ozreti nazaj, v čase, ko je bila Ju-
goslavija v zatonu in pred razpadom, ko smo izgubljali in na koncu tudi
izgubili upanje v skupno državo in v socializem. Na področju financira-
nja znanosti se je ravno v tem času dogajalo nekaj povsem drugačnega.
V Sloveniji je podpredsednik Republiškega izvršnega sveta postal direk-
tor ij s Boris Frlec. Frlec in republiški sekretar Erik Vrenko sta največ
pripomogla k doslej najizdatnejšemu povečanju financiranja znanosti v
Sloveniji, ki je bilo namenjeno povsem novim področjem financiranja –
mladim raziskovalcem in raziskovalni opremi ter odpiranju novih pro-
pulzivnih raziskovalnih področij. Prava škoda za znanost, da se je Boris
Frlec, velika osebnost prehoda v novo državo, v poosamosvojitvenem
obdobju preusmeril v diplomacijo – postal je veleposlanik in zunanji mi-
47
0.9
0.8
0.7
0.6
0.5
0.4
0.3
0.2
0.1
0.0
1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014
Slika 3.3 Proračunska sredstva, namenjena znanosti (univerzam in inštitutom)
za daljše časovno obdobje, izražena v odstotkih bdp
Temno – Slovenija, svetlo – eu-28, črtkano – Francija. Podatki za Slovenijo so pridoblje-
ni iz dveh virov, iz letnih poročil za financiranje znanosti do leta 1995 (Novak in Demšar,
2012) in iz podatkov o vlaganju države (državni sektor) v univerze (visokošolski sektor)
in inštitute (državni sektor) za Slovenijo po 1995. Po enaki metodologiji so predstavlje-
ni podatki za Francijo in eu-28. Po podatkih Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat).
vrednosti proračunskih vlaganj v Franciji in Evropi po letu 2000 lahko
predvidevamo, da so vlaganja v eu tudi pred letom 2000 približno ena-
ka francoskim.
Podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo financiranje znanosti v šest-
desetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja srednje dobro, podob-
no kot v drugih vzhodnoevropskih državah. V sredini osemdesetih pa
se je slovensko financiranje znanosti krepko povečalo: takrat je višina
sredstev, ki jih je Slovenija namenila znanosti, precej presegla sredstva
vzhodnoevropskih držav in za nekaj let celo Francije, ki je (bila) nad
evropskim povprečjem. Zanimivo se je ozreti nazaj, v čase, ko je bila Ju-
goslavija v zatonu in pred razpadom, ko smo izgubljali in na koncu tudi
izgubili upanje v skupno državo in v socializem. Na področju financira-
nja znanosti se je ravno v tem času dogajalo nekaj povsem drugačnega.
V Sloveniji je podpredsednik Republiškega izvršnega sveta postal direk-
tor ij s Boris Frlec. Frlec in republiški sekretar Erik Vrenko sta največ
pripomogla k doslej najizdatnejšemu povečanju financiranja znanosti v
Sloveniji, ki je bilo namenjeno povsem novim področjem financiranja –
mladim raziskovalcem in raziskovalni opremi ter odpiranju novih pro-
pulzivnih raziskovalnih področij. Prava škoda za znanost, da se je Boris
Frlec, velika osebnost prehoda v novo državo, v poosamosvojitvenem
obdobju preusmeril v diplomacijo – postal je veleposlanik in zunanji mi-
47
