Page 52 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
3 Vlaganja v raziskave in razvoj
le: potem ko si izborimo denar za ministrstvo, bomo pri notranji deli-
tvi sredstev pedagoškemu delu namenili več denarja, saj je v deležu za
znanost univerzam namenjena le slaba polovica. Toda posledica delitve
sredstev s takšnim izhodiščem je, da znanost izgublja pri obeh vrstah
znanstvenih ustanov.
Znanost v zadnjem obdobju v ministrski resor spada skupaj z vso
pedagoško verigo (vrtci, osnovne šole, srednje šole, univerze). Finan-
ciranje teh segmentov v okviru ministrstva poteka na različne načine.
Sredstva za pedagoško delo univerze prejmejo v enem kosu – vsa sred-
stva dobijo od ministrstva za znanost in jih same notranje razporejajo –,
znanost pa je financirana po proračunskih postavkah a rrs. V šolstvu
(do stopnje univerze) ministrstvo neposredno financira plače zaposle-
nih. To pomeni, da vsako znižanje finančnih sredstev za šolstvo ogrozi
številčnost zaposlenih, kar zelo vešče izkorišča sindikat, ki onemogo-
ča vsakršno zniževanje sredstev. Posledica tega je, da je v obdobju so-
bivanja vseh teh segmentov pod isto ministrsko streho, ki je sovpadlo
z zniževanjem proračunskih sredstev, največ izgubila znanost, nekoli-
ko manj visokošolsko izobraževanje, ostali del šolstva pa jo je odnesel
bistveno bolje. Najslabše so jo torej odnesli javni raziskovalni inštituti
(znanost) in le malo bolje univerze (visokošolsko izobraževanje in zna-
nost). Pomemben razlog za občutno nižanje sredstev za znanost je torej
tudi sistemska ureditev oziroma umestitev znanosti in drugih segmen-
tov v okvir skupnega ministrstva.
Znanost čaka in zbira obljube
Delo, 24. maj 2018
Trenutno klimo v naši znanstveni srenji bi najlažje primerjali s čakal-
nico. Tisto, v kateri je sicer znan željeni cilj, prav nič pa realne možnosti
za njegov doseg. Znanstveni sferi, ki je bila v minulem letu presenetljivo
glasna, po dveh zaporednih znanstvenih shodih, po več odprtih pismih
in nedavni, bila je minuli četrtek, tribuni s predstavniki parlamentar-
nih strank dejansko ne preostaja nič drugega, kot da počaka na imeno-
vanje nove vlade. Po izkušnjah nato še nekaj časa ne bo mogoče priča-
kovati konkretnih sklepov in ukrepov. To pa pomeni bolj ali manj mrtvi
tek še nadaljnjih nekaj mesecev.
Seveda pa že obstajajo predvolilne obljube in napovedi, kako naj bi
se v primeru zmage te ali one stranke godilo znanosti, ki sicer še vedno
50
le: potem ko si izborimo denar za ministrstvo, bomo pri notranji deli-
tvi sredstev pedagoškemu delu namenili več denarja, saj je v deležu za
znanost univerzam namenjena le slaba polovica. Toda posledica delitve
sredstev s takšnim izhodiščem je, da znanost izgublja pri obeh vrstah
znanstvenih ustanov.
Znanost v zadnjem obdobju v ministrski resor spada skupaj z vso
pedagoško verigo (vrtci, osnovne šole, srednje šole, univerze). Finan-
ciranje teh segmentov v okviru ministrstva poteka na različne načine.
Sredstva za pedagoško delo univerze prejmejo v enem kosu – vsa sred-
stva dobijo od ministrstva za znanost in jih same notranje razporejajo –,
znanost pa je financirana po proračunskih postavkah a rrs. V šolstvu
(do stopnje univerze) ministrstvo neposredno financira plače zaposle-
nih. To pomeni, da vsako znižanje finančnih sredstev za šolstvo ogrozi
številčnost zaposlenih, kar zelo vešče izkorišča sindikat, ki onemogo-
ča vsakršno zniževanje sredstev. Posledica tega je, da je v obdobju so-
bivanja vseh teh segmentov pod isto ministrsko streho, ki je sovpadlo
z zniževanjem proračunskih sredstev, največ izgubila znanost, nekoli-
ko manj visokošolsko izobraževanje, ostali del šolstva pa jo je odnesel
bistveno bolje. Najslabše so jo torej odnesli javni raziskovalni inštituti
(znanost) in le malo bolje univerze (visokošolsko izobraževanje in zna-
nost). Pomemben razlog za občutno nižanje sredstev za znanost je torej
tudi sistemska ureditev oziroma umestitev znanosti in drugih segmen-
tov v okvir skupnega ministrstva.
Znanost čaka in zbira obljube
Delo, 24. maj 2018
Trenutno klimo v naši znanstveni srenji bi najlažje primerjali s čakal-
nico. Tisto, v kateri je sicer znan željeni cilj, prav nič pa realne možnosti
za njegov doseg. Znanstveni sferi, ki je bila v minulem letu presenetljivo
glasna, po dveh zaporednih znanstvenih shodih, po več odprtih pismih
in nedavni, bila je minuli četrtek, tribuni s predstavniki parlamentar-
nih strank dejansko ne preostaja nič drugega, kot da počaka na imeno-
vanje nove vlade. Po izkušnjah nato še nekaj časa ne bo mogoče priča-
kovati konkretnih sklepov in ukrepov. To pa pomeni bolj ali manj mrtvi
tek še nadaljnjih nekaj mesecev.
Seveda pa že obstajajo predvolilne obljube in napovedi, kako naj bi
se v primeru zmage te ali one stranke godilo znanosti, ki sicer še vedno
50
