Page 53 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 53
Poslovni sektor 3
ostaja obrobna tema predvolilnih razprav. Sodeč po tem, kar je bilo sli-
šati na tribuni in kar je zabeležila tudi anketa Dela, se večina strank
strinja, da je potrebno za znanost nameniti odstotek b dp in to, kot
napoveduje večina, napraviti do leta 2022. Torej ravno do izteka priho-
dnjega mandata, kar gotovo ni naključje. Kakorkoli že, omenjeni odgo-
vori bi lahko bili spodbudni, če ne bi bilo izkušenj iz preteklosti.
Ob vseh vladnih menjavah po letu 2000 je znanost ostala v senci do-
mnevno veliko pomembnejših vladnih nalog, kar se je jasno odražalo
tudi v proračunskih odmerah. Razen tega so se nekajkrat ponovile igri-
ce z raziskovalnim zakonom. Vsakič je vlada končala svoj mandat s tako
rekoč pripravljenim raziskovalnim zakonom, kjer je ključno delo opra-
vila stroka in ki je vključeval tudi načrt boljšega financiranja. Nato je
nova vlada pripravljeni zakon zavrgla in se lotila svojega. Ta ni dočakal
uveljavitve. In zgodba se je ponovila . . .
A problem ni samo v zakonu in v dogovoru o financiranju. Odhajajoči
premier je pred štirimi leti prezrl pismo ko sris-a, neformalne koordi-
nacije slovenskih raziskovalnih institucij, ki je vlado pozval k ponovni
ustanovitvi ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pri
tem ni šlo za kakšno kaprico znanosti, temveč za realno ugotavljanje, da
bi ministrstvo, ki ne bi vsebovalo celotne izobraževalne piramide, bolje
služilo potrebam znanosti, hkrati pa se že dolgo kažejo negativne po-
sledice prenosa tehnologije v okvir gospodarskega ministrstva. Toda o
tovrstnem spreminjanju vladnih resorjev zaenkrat očitno ne razmišlja
nobena stranka, čeprav je omenjeni poziv ves čas prisoten in aktualen.
Voditelj omenjene tribune, dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalne-
ga inštituta za biologijo, je že na začetku razprave dejal, da bodo znan-
stveniki izvoljene politike spomnili na dane obljube. Gotovo bo tako, to-
da politiki so po volitvah, vsaj v prvem delu mandata, precej gluhi za
takšna opozorila. Zakaj? Zato, ker javnost na problematiko znanosti
ne reagira niti približno tako, kot reagira na probleme zdravstva, so-
ciale, okolja itd. Pač pa na to, kako se godi znanosti, še kako reagira
gospodarstvo. A kdo bo to končno dopovedal široki bazi volivcev?
Poslovni sektor
V poslovnem sektorju imajo vlaganja v raziskave in razvoj najopaznejši
učinek. Če so domišljeno vključena v organizacijske, finančne, proizvod-
ne in prodajne procese podjetij, imamo od tega korist vsi – zaposleni,
lastniki in država, ki pobere davke.
51
ostaja obrobna tema predvolilnih razprav. Sodeč po tem, kar je bilo sli-
šati na tribuni in kar je zabeležila tudi anketa Dela, se večina strank
strinja, da je potrebno za znanost nameniti odstotek b dp in to, kot
napoveduje večina, napraviti do leta 2022. Torej ravno do izteka priho-
dnjega mandata, kar gotovo ni naključje. Kakorkoli že, omenjeni odgo-
vori bi lahko bili spodbudni, če ne bi bilo izkušenj iz preteklosti.
Ob vseh vladnih menjavah po letu 2000 je znanost ostala v senci do-
mnevno veliko pomembnejših vladnih nalog, kar se je jasno odražalo
tudi v proračunskih odmerah. Razen tega so se nekajkrat ponovile igri-
ce z raziskovalnim zakonom. Vsakič je vlada končala svoj mandat s tako
rekoč pripravljenim raziskovalnim zakonom, kjer je ključno delo opra-
vila stroka in ki je vključeval tudi načrt boljšega financiranja. Nato je
nova vlada pripravljeni zakon zavrgla in se lotila svojega. Ta ni dočakal
uveljavitve. In zgodba se je ponovila . . .
A problem ni samo v zakonu in v dogovoru o financiranju. Odhajajoči
premier je pred štirimi leti prezrl pismo ko sris-a, neformalne koordi-
nacije slovenskih raziskovalnih institucij, ki je vlado pozval k ponovni
ustanovitvi ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pri
tem ni šlo za kakšno kaprico znanosti, temveč za realno ugotavljanje, da
bi ministrstvo, ki ne bi vsebovalo celotne izobraževalne piramide, bolje
služilo potrebam znanosti, hkrati pa se že dolgo kažejo negativne po-
sledice prenosa tehnologije v okvir gospodarskega ministrstva. Toda o
tovrstnem spreminjanju vladnih resorjev zaenkrat očitno ne razmišlja
nobena stranka, čeprav je omenjeni poziv ves čas prisoten in aktualen.
Voditelj omenjene tribune, dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalne-
ga inštituta za biologijo, je že na začetku razprave dejal, da bodo znan-
stveniki izvoljene politike spomnili na dane obljube. Gotovo bo tako, to-
da politiki so po volitvah, vsaj v prvem delu mandata, precej gluhi za
takšna opozorila. Zakaj? Zato, ker javnost na problematiko znanosti
ne reagira niti približno tako, kot reagira na probleme zdravstva, so-
ciale, okolja itd. Pač pa na to, kako se godi znanosti, še kako reagira
gospodarstvo. A kdo bo to končno dopovedal široki bazi volivcev?
Poslovni sektor
V poslovnem sektorju imajo vlaganja v raziskave in razvoj najopaznejši
učinek. Če so domišljeno vključena v organizacijske, finančne, proizvod-
ne in prodajne procese podjetij, imamo od tega korist vsi – zaposleni,
lastniki in država, ki pobere davke.
51
