Page 54 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 54
3 Vlaganja v raziskave in razvoj
2.0
1.8
1.6
1.4
1.2
1.0
0.8
0.6
0.4
0.2
0.0
1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015
Slika 3.4 Višina vlaganj v raziskave in razvoj v poslovnem sektorju za Slovenijo
in eu-28 v odstotkih bdp
Temno – Slovenija, svetlo – e u-28, črtkano – Slovenija brez državnih subvencij. Vir
sredstev so lastna sredstva in sredstva države, po podatkih Eurostata (http://ec.europa
.eu/eurostat).
Podatke o vlaganju v gospodarstvu Statistični urad rs pridobi z vpra-
šalniki, ki jih izpolni poslovni sektor. Za vlaganje v raziskave in razvoj
podjetja namenijo večinoma lastna sredstva, nekaj pa jih pridobijo od
države. Ta torej lahko porabijo v podjetju v primeru, če imajo močne ra-
zvojne oddelke, lahko pa tudi za zunanje izvajalce, ki jih najamejo za po-
samezne faze razvoja, večinoma takrat, kadar potrebujejo storitve raz-
iskovalcev z univerz in inštitutov.
Slika 3.4 kaže višino vlaganj v raziskave in razvoj v slovenskem po-
slovnem sektorju in jih primerja z eu.
Kot lahko razberemo iz grafikona, so podatki o vlaganju v gospodar-
stvu spodbudni, kar sicer ne velja za podatke o vlaganju države v zna-
nost na univerzah in inštitutih. Delež vlaganj gospodarstva v raziskave
in razvoj v Sloveniji je bil do leta 2009 pod evropskim povprečjem, po-
tem pa ga je presegel. Eden od razlogov za vzpon je spodbudna davčna
zakonodaja, sprejeta leta 2007, ki ponuja davčne olajšave za investicij-
sko dejavnost za raziskave in razvoj. Zakon o davku od dohodkov prav-
nih oseb (2006) je namreč vpeljal olajšavo za vlaganje v raziskave in ra-
zvoj v višini 20 vloženih sredstev v raziskave in razvoj ter postopno
zviševanje olajšave do 100 do leta 2012.
Drugi dejavnik vzpona so krepko povečana državna vlaganja v raz-
iskave in razvoj v gospodarstvu po letu 2008 (svetlo rdeča krivulja na
52
2.0
1.8
1.6
1.4
1.2
1.0
0.8
0.6
0.4
0.2
0.0
1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015
Slika 3.4 Višina vlaganj v raziskave in razvoj v poslovnem sektorju za Slovenijo
in eu-28 v odstotkih bdp
Temno – Slovenija, svetlo – e u-28, črtkano – Slovenija brez državnih subvencij. Vir
sredstev so lastna sredstva in sredstva države, po podatkih Eurostata (http://ec.europa
.eu/eurostat).
Podatke o vlaganju v gospodarstvu Statistični urad rs pridobi z vpra-
šalniki, ki jih izpolni poslovni sektor. Za vlaganje v raziskave in razvoj
podjetja namenijo večinoma lastna sredstva, nekaj pa jih pridobijo od
države. Ta torej lahko porabijo v podjetju v primeru, če imajo močne ra-
zvojne oddelke, lahko pa tudi za zunanje izvajalce, ki jih najamejo za po-
samezne faze razvoja, večinoma takrat, kadar potrebujejo storitve raz-
iskovalcev z univerz in inštitutov.
Slika 3.4 kaže višino vlaganj v raziskave in razvoj v slovenskem po-
slovnem sektorju in jih primerja z eu.
Kot lahko razberemo iz grafikona, so podatki o vlaganju v gospodar-
stvu spodbudni, kar sicer ne velja za podatke o vlaganju države v zna-
nost na univerzah in inštitutih. Delež vlaganj gospodarstva v raziskave
in razvoj v Sloveniji je bil do leta 2009 pod evropskim povprečjem, po-
tem pa ga je presegel. Eden od razlogov za vzpon je spodbudna davčna
zakonodaja, sprejeta leta 2007, ki ponuja davčne olajšave za investicij-
sko dejavnost za raziskave in razvoj. Zakon o davku od dohodkov prav-
nih oseb (2006) je namreč vpeljal olajšavo za vlaganje v raziskave in ra-
zvoj v višini 20 vloženih sredstev v raziskave in razvoj ter postopno
zviševanje olajšave do 100 do leta 2012.
Drugi dejavnik vzpona so krepko povečana državna vlaganja v raz-
iskave in razvoj v gospodarstvu po letu 2008 (svetlo rdeča krivulja na
52
