Page 56 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 56
3 Vlaganja v raziskave in razvoj
30
25
20
15
10
5
0
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slika 3.5 Sredstva, ki jih slovenske univerze in inštituti pridobijo iz gospodarstva
v milijonih evrov
Po podatkih a rr s (https://www.arrs.gov.si/sl/analize/odlicnost).
padci v letih 2014 in 2015 ne naznanjajo trenda. Leta 2014 so gospodar-
ski subjekti univerzam in raziskovalnim inštitutom izplačali 27 milijo-
nov evrov za raziskovalno-razvojne projekte (slika 3.5), kar je nekoliko
več od evropskega povprečja.
Približno toliko sredstev kot iz gospodarstva pridobijo univerze in
inštituti še od ministrstev, ki niso pristojna za znanost (predvsem od
ministrstev za kmetijstvo, finance, gospodarstvo in okolje). Glede na
strukturo pridobljenih sredstev so naši raziskovalci torej v enaki meri
kot v gospodarstvo vpeti tudi v druge družbene segmente (predvsem v
družboslovje in biotehniko).
Razvojni vrtičkarji
Delo, 25. april 2013
Odkar se nam je razcvetela pomlad, lahko na vseh koncih države uživa-
mo tudi ob pogledu na vrtičkarje, na te ljubosumne čuvaje malih sola-
tnih in drugih gredic, globoko nesrečne, če morajo kaj deliti s sosedom.
A kar pri vrtičkarjih ni posebno škodljivo – čeprav bi marsikje s skupni-
mi močmi lahko imeli več pridelka ali bi konjiček že zdavnaj spremenili
v donosno vrtnarstvo –, se nam v znanosti, raziskavah in razvoju ne
obnese in ne obnese.
Še zlasti škodljivo je razvojno vrtičkarstvo takrat, ko se ga lotijo vla-
de, ki povrhu vsega ne zdržijo niti cel mandat; to se nam je zgodilo že
dvakrat zapored in se nam bo očitno še v tretje.
Prva Janševa vlada je ustanovila svet za konkurenčnost, ki ga je vodil
takrat še nestrankarski razvojni minister Žiga Turk. A hkrati je Jure
Zupan kot resorni minister dopustil, da vladni svet za znanost in teh-
54
30
25
20
15
10
5
0
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slika 3.5 Sredstva, ki jih slovenske univerze in inštituti pridobijo iz gospodarstva
v milijonih evrov
Po podatkih a rr s (https://www.arrs.gov.si/sl/analize/odlicnost).
padci v letih 2014 in 2015 ne naznanjajo trenda. Leta 2014 so gospodar-
ski subjekti univerzam in raziskovalnim inštitutom izplačali 27 milijo-
nov evrov za raziskovalno-razvojne projekte (slika 3.5), kar je nekoliko
več od evropskega povprečja.
Približno toliko sredstev kot iz gospodarstva pridobijo univerze in
inštituti še od ministrstev, ki niso pristojna za znanost (predvsem od
ministrstev za kmetijstvo, finance, gospodarstvo in okolje). Glede na
strukturo pridobljenih sredstev so naši raziskovalci torej v enaki meri
kot v gospodarstvo vpeti tudi v druge družbene segmente (predvsem v
družboslovje in biotehniko).
Razvojni vrtičkarji
Delo, 25. april 2013
Odkar se nam je razcvetela pomlad, lahko na vseh koncih države uživa-
mo tudi ob pogledu na vrtičkarje, na te ljubosumne čuvaje malih sola-
tnih in drugih gredic, globoko nesrečne, če morajo kaj deliti s sosedom.
A kar pri vrtičkarjih ni posebno škodljivo – čeprav bi marsikje s skupni-
mi močmi lahko imeli več pridelka ali bi konjiček že zdavnaj spremenili
v donosno vrtnarstvo –, se nam v znanosti, raziskavah in razvoju ne
obnese in ne obnese.
Še zlasti škodljivo je razvojno vrtičkarstvo takrat, ko se ga lotijo vla-
de, ki povrhu vsega ne zdržijo niti cel mandat; to se nam je zgodilo že
dvakrat zapored in se nam bo očitno še v tretje.
Prva Janševa vlada je ustanovila svet za konkurenčnost, ki ga je vodil
takrat še nestrankarski razvojni minister Žiga Turk. A hkrati je Jure
Zupan kot resorni minister dopustil, da vladni svet za znanost in teh-
54
