Page 55 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 55
Poslovni sektor 3
sliki 3.4 na prejšnji strani ponazarja stanje brez državnih subvencij). Fi-
nanciranje poslovnega sektorja poteka v okviru različnih projektov in
programov, ki so usmerjeni v celovito spodbujanje inovacijske dejavno-
sti. Med njimi so razvojno-inovacijski ali investicijski projekti, programi
za spodbujanje zagonskih (start-up) podjetij, vključno z različnimi obli-
kami vavčerjev, programi, namenjeni podpori sodelovanju gospodar-
skih družb in javnih raziskovalnih organizacij, programi za podporno
inovacijsko okolje za gospodarske družbe (tehnološki centri/tehnološki
parki, inkubatorji, podporne mreže in grozdi itd.).
Premike v financiranju so sprožili nekateri strateški premisleki na
vladnem nivoju. Leta 2005 je vlada na predlog sveta za znanost in teh-
nologijo sprejela strateški dokument, ki je začrtal povezovanje razisko-
vanja in razvoja, kar je razbrati tudi iz naslova dokumenta: Nacionalni
raziskovalni in razvojni program (»Resolucija o nacionalnem razisko-
valnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010«, 2006). V doku-
mentu so zapisali:
Za razvoj Slovenije v uspešno družbo znanja in njen preboj na pod-
ročju gospodarske konkurenčnosti je tudi nujno povečevati vlaga-
nja v rr v skladu z barcelonskim ciljem doseganja 3 ravni na-
ložb in ustreznim razmerjem med vlaganji zasebnega in javnega
sektorja. Strategija s svojimi ukrepi predvideva postopno zviševa-
nje vlaganj iz javnih sredstev v raziskave in razvoj do 1 bdp do
leta 2010. Podvojitev vlaganj poslovnega sektorja bo med drugim
dosežena z ukrepi različnih politik za pospeševanje podjetniških
vlaganj (domačih in tujih) v raziskave in razvoj. Hkrati bodo vzpo-
stavljene spodbude javnim raziskovalnim organizacijam (j ro) za
povečevanje deleža prihodkov od raziskav in razvoja, ki jih prido-
bijo na trgu.
In nekoliko naprej:
delež države pri financiranju rr v poslovnem sektorju se bo pod-
vojil (s 5 na 10 ), prav tako tudi delež poslovnega sektorja pri
financiranju rr v visokošolskem in državnem sektorju (z 10 na
20 ).
Slika 3.4 na prejšnji strani kaže, da so bile glavne točke programa z
nekajletno zamudo realizirane.
Sodelovanje med gospodarstvom in znanostjo je v Sloveniji zelo in-
tenzivno, nenehno se krepi in je povsem primerljivo z eu. Upajmo, da
53
sliki 3.4 na prejšnji strani ponazarja stanje brez državnih subvencij). Fi-
nanciranje poslovnega sektorja poteka v okviru različnih projektov in
programov, ki so usmerjeni v celovito spodbujanje inovacijske dejavno-
sti. Med njimi so razvojno-inovacijski ali investicijski projekti, programi
za spodbujanje zagonskih (start-up) podjetij, vključno z različnimi obli-
kami vavčerjev, programi, namenjeni podpori sodelovanju gospodar-
skih družb in javnih raziskovalnih organizacij, programi za podporno
inovacijsko okolje za gospodarske družbe (tehnološki centri/tehnološki
parki, inkubatorji, podporne mreže in grozdi itd.).
Premike v financiranju so sprožili nekateri strateški premisleki na
vladnem nivoju. Leta 2005 je vlada na predlog sveta za znanost in teh-
nologijo sprejela strateški dokument, ki je začrtal povezovanje razisko-
vanja in razvoja, kar je razbrati tudi iz naslova dokumenta: Nacionalni
raziskovalni in razvojni program (»Resolucija o nacionalnem razisko-
valnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010«, 2006). V doku-
mentu so zapisali:
Za razvoj Slovenije v uspešno družbo znanja in njen preboj na pod-
ročju gospodarske konkurenčnosti je tudi nujno povečevati vlaga-
nja v rr v skladu z barcelonskim ciljem doseganja 3 ravni na-
ložb in ustreznim razmerjem med vlaganji zasebnega in javnega
sektorja. Strategija s svojimi ukrepi predvideva postopno zviševa-
nje vlaganj iz javnih sredstev v raziskave in razvoj do 1 bdp do
leta 2010. Podvojitev vlaganj poslovnega sektorja bo med drugim
dosežena z ukrepi različnih politik za pospeševanje podjetniških
vlaganj (domačih in tujih) v raziskave in razvoj. Hkrati bodo vzpo-
stavljene spodbude javnim raziskovalnim organizacijam (j ro) za
povečevanje deleža prihodkov od raziskav in razvoja, ki jih prido-
bijo na trgu.
In nekoliko naprej:
delež države pri financiranju rr v poslovnem sektorju se bo pod-
vojil (s 5 na 10 ), prav tako tudi delež poslovnega sektorja pri
financiranju rr v visokošolskem in državnem sektorju (z 10 na
20 ).
Slika 3.4 na prejšnji strani kaže, da so bile glavne točke programa z
nekajletno zamudo realizirane.
Sodelovanje med gospodarstvom in znanostjo je v Sloveniji zelo in-
tenzivno, nenehno se krepi in je povsem primerljivo z eu. Upajmo, da
53
