Page 79 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 79
Ocenjevalni postopki 4
pišemo mladim raziskovalcem, ki še nimajo veliko kilometrine in torej
njihove odličnosti ni mogoče razbrati iz preteklega dela, kljub temu pa
so prijavili dobre projekte. S študijo smo torej pokazali, da smo z izlo-
čitvijo konflikta interesov ocenjevalni postopek spremenili tako, da so
v skoraj dvajsetih odstotkih dobili projekte drugi raziskovalci, to pa ni
malo.
Bibliometrija. Prvi pomemben znanstveni članek iz bibliometrije je ana-
liziral bibliografijo prijaviteljev in rezultate primerjal z recenzentskimi
mnenji (Cole in Cole, 1974). V znatnem številu vlog je opazil velike razli-
ke med obema ocenama in bibliometrijo predlagal kot pomembno orod-
je za pomoč pri ocenjevalnih postopkih. Od takrat so se bibliometrijske
baze zelo izpopolnile in v večini držav postale pomembno orodje pri
ocenjevalnih postopkih. Med obema pristopoma je ves čas potekala in
še poteka tekma – v kolikšni meri lahko uporabimo bibliometrijo, na
kaj moramo biti pri njej posebej pazljivi, na drugi strani pa seveda po-
dobna vprašanja, ki veljajo za recenzentske ocene (Južnič idr., 2010).
a rr s je skupaj z inštitutom informacijskih znanosti i z u m v okviru
sistema sicris razvila enega najkompleksnejših sistemov za bibliome-
trijsko analizo. Pozitiven rezultat uporabe bibliometrijske analize je bil
jasna standardizacija znanstvene odličnosti in relevance, posledično pa
izjemen napredek v kvaliteti slovenske znanosti.
Postopek so spremljali tudi negativni učinki. Raziskovalci so se nam-
reč osredotočili na objave, ki so prinašale največ točk, kar pa ni bilo ve-
dno optimalno. V letih do 2010 so se prispevki pogosto drobili na krajše
enote in objavljali v manj uglednih znanstvenih revijah. Vpeljava citi-
ranosti kot pomembnega elementa bibliometrije ter dodelitev poseb-
nega statusa objavam v najboljših revijah in monografijah (A , A , A½)
sta večino teh anomalij odpravili. Danes raziskovalci praktično na vseh
področjih objavljajo članke v najuglednejših revijah; objave v zgornji če-
trtini najboljših revij (A ) so se med letoma 1992 in 2014 tako povečale
s 50 na 90 odstotkov pokritosti področij – kultura objavljanja je postala
primerljiva z uspešno Evropo. Uporaba bibliometrije se je zato omejila
predvsem na preverjanje vstopnih pogojev za projektne vloge in vloge
za mentorje mladih raziskovalcev ter na preverjanje minimalnih stan-
dardov članov programskih skupin.
Razmerje med različnimi tipi projektov. Ta element izbirnih postopkov je
v javnih razpravah pogosto prezrt, a je pa po mojem mnenju najmanj to-
liko pomemben kot recenzentska ocena. a rrs pri vsakem razpisu na-
77
pišemo mladim raziskovalcem, ki še nimajo veliko kilometrine in torej
njihove odličnosti ni mogoče razbrati iz preteklega dela, kljub temu pa
so prijavili dobre projekte. S študijo smo torej pokazali, da smo z izlo-
čitvijo konflikta interesov ocenjevalni postopek spremenili tako, da so
v skoraj dvajsetih odstotkih dobili projekte drugi raziskovalci, to pa ni
malo.
Bibliometrija. Prvi pomemben znanstveni članek iz bibliometrije je ana-
liziral bibliografijo prijaviteljev in rezultate primerjal z recenzentskimi
mnenji (Cole in Cole, 1974). V znatnem številu vlog je opazil velike razli-
ke med obema ocenama in bibliometrijo predlagal kot pomembno orod-
je za pomoč pri ocenjevalnih postopkih. Od takrat so se bibliometrijske
baze zelo izpopolnile in v večini držav postale pomembno orodje pri
ocenjevalnih postopkih. Med obema pristopoma je ves čas potekala in
še poteka tekma – v kolikšni meri lahko uporabimo bibliometrijo, na
kaj moramo biti pri njej posebej pazljivi, na drugi strani pa seveda po-
dobna vprašanja, ki veljajo za recenzentske ocene (Južnič idr., 2010).
a rr s je skupaj z inštitutom informacijskih znanosti i z u m v okviru
sistema sicris razvila enega najkompleksnejših sistemov za bibliome-
trijsko analizo. Pozitiven rezultat uporabe bibliometrijske analize je bil
jasna standardizacija znanstvene odličnosti in relevance, posledično pa
izjemen napredek v kvaliteti slovenske znanosti.
Postopek so spremljali tudi negativni učinki. Raziskovalci so se nam-
reč osredotočili na objave, ki so prinašale največ točk, kar pa ni bilo ve-
dno optimalno. V letih do 2010 so se prispevki pogosto drobili na krajše
enote in objavljali v manj uglednih znanstvenih revijah. Vpeljava citi-
ranosti kot pomembnega elementa bibliometrije ter dodelitev poseb-
nega statusa objavam v najboljših revijah in monografijah (A , A , A½)
sta večino teh anomalij odpravili. Danes raziskovalci praktično na vseh
področjih objavljajo članke v najuglednejših revijah; objave v zgornji če-
trtini najboljših revij (A ) so se med letoma 1992 in 2014 tako povečale
s 50 na 90 odstotkov pokritosti področij – kultura objavljanja je postala
primerljiva z uspešno Evropo. Uporaba bibliometrije se je zato omejila
predvsem na preverjanje vstopnih pogojev za projektne vloge in vloge
za mentorje mladih raziskovalcev ter na preverjanje minimalnih stan-
dardov članov programskih skupin.
Razmerje med različnimi tipi projektov. Ta element izbirnih postopkov je
v javnih razpravah pogosto prezrt, a je pa po mojem mnenju najmanj to-
liko pomemben kot recenzentska ocena. a rrs pri vsakem razpisu na-
77
