Page 78 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 78
4 Oblike financiranja znanosti
ki so bili običajno izbrani na predlog prijaviteljev. Projekte so na podla-
gi recenzentskih ocen izbrali nacionalni koordinatorji, slovenski pred-
stavniki raziskovalnih področij, organizirani v področne svete. Bolj ali
manj enaki ocenjevalni postopki so se izvajali do leta 2004. Kakšne so
bile slabosti tega postopka, kako se je modificiral v naslednjem obdobju,
katere so bile glavne dileme, ki jih je porajal?
Transparentnost. Metodologije ocenjevanja oziroma poteka izbirnega
postopka niso opredeljevali ne zakoni ne pravilniki. Leta 2005 je a rrs
postopke ocenjevanja, ki so bili takrat neformalni, sistematizirala in jih
začela objavljati hkrati z objavo razpisa. Seveda je trajalo kar nekaj let,
da je a rr s postopke poenotila in tiste, ki so postali splošno veljavni,
zapisala v pravilnikih. Tudi pravilnike za različne razpise je nato poe-
notila v enem dokumentu. Danes raziskovalci vnaprej natančno vedo,
kako postopek teče in kaj je pomembno za uspešno prijavo.
Konflikt interesov. V analizi konflikta interesov, objavljeni v reviji Sci-
entometrics (Južnič idr., 2010), smo si zastavili osnovno vprašanje: ko-
mu bi na izbranih razpisih uspelo, če bi namesto ocen tujih recenzentov
in odločitev nacionalnih koordinatorjev oziroma mednarodnih strokov-
nih komisij upoštevali zgolj in samo uspešnost raziskovalcev v zadnjih
petih letih glede na bibliometrijske kazalce in podatke o sodelovanju
raziskovalcev z gospodarstvom? Teoretični preizkus, pri katerem smo
povsem zanemarili vsebine posameznih projektov, je pokazal, da so bili
rezultati za leti 2005 in 2008 primerljivi z dejanskimi, za leto 2002 pa so
precej odstopali.
V letih 2005 in 2008 je bil že v veljavi postopek izbire, ki je pri odlo-
čitvah temeljil predvsem na oceni skupine odličnih tujih raziskovalcev.
Ti so bili skrbno izbrani in s prijavitelji projektov niso smeli biti ne v
zaposlitvenih ne v raziskovalnih stikih. Leta 2002 so projekte prav tako
ocenjevali tuji strokovnjaki, odločitev o izbiri pa je bila v rokah nacio-
nalnega koordinatorja, ki so mu bile te ocene zgolj v pomoč pri odlo-
čanju. Pri našem preizkusu se je pokazalo, da bi zgolj bibliometrijsko-
tehnicistični kriterij skozi sito spustil manj kot polovico takrat izbranih
raziskovalcev, v letih 2005 in 2008 pa je bilo takšnih kar dve tretjini. Če-
prav so ti podatki seveda pomanjkljivi in ne morejo pravično zaznati
vseh odlik posameznega raziskovalca, odražajo dejstvo, da bo razisko-
valec, ki je v preteklosti že napisal in izpeljal odlične projekte, verjetneje
pripravil nov odličen projekt. Tisto tretjino, ki je v poskusni evalvaciji
rezultatov razpisov za leti 2005 in 2008 izpadla, lahko optimistično pri-
76
ki so bili običajno izbrani na predlog prijaviteljev. Projekte so na podla-
gi recenzentskih ocen izbrali nacionalni koordinatorji, slovenski pred-
stavniki raziskovalnih področij, organizirani v področne svete. Bolj ali
manj enaki ocenjevalni postopki so se izvajali do leta 2004. Kakšne so
bile slabosti tega postopka, kako se je modificiral v naslednjem obdobju,
katere so bile glavne dileme, ki jih je porajal?
Transparentnost. Metodologije ocenjevanja oziroma poteka izbirnega
postopka niso opredeljevali ne zakoni ne pravilniki. Leta 2005 je a rrs
postopke ocenjevanja, ki so bili takrat neformalni, sistematizirala in jih
začela objavljati hkrati z objavo razpisa. Seveda je trajalo kar nekaj let,
da je a rr s postopke poenotila in tiste, ki so postali splošno veljavni,
zapisala v pravilnikih. Tudi pravilnike za različne razpise je nato poe-
notila v enem dokumentu. Danes raziskovalci vnaprej natančno vedo,
kako postopek teče in kaj je pomembno za uspešno prijavo.
Konflikt interesov. V analizi konflikta interesov, objavljeni v reviji Sci-
entometrics (Južnič idr., 2010), smo si zastavili osnovno vprašanje: ko-
mu bi na izbranih razpisih uspelo, če bi namesto ocen tujih recenzentov
in odločitev nacionalnih koordinatorjev oziroma mednarodnih strokov-
nih komisij upoštevali zgolj in samo uspešnost raziskovalcev v zadnjih
petih letih glede na bibliometrijske kazalce in podatke o sodelovanju
raziskovalcev z gospodarstvom? Teoretični preizkus, pri katerem smo
povsem zanemarili vsebine posameznih projektov, je pokazal, da so bili
rezultati za leti 2005 in 2008 primerljivi z dejanskimi, za leto 2002 pa so
precej odstopali.
V letih 2005 in 2008 je bil že v veljavi postopek izbire, ki je pri odlo-
čitvah temeljil predvsem na oceni skupine odličnih tujih raziskovalcev.
Ti so bili skrbno izbrani in s prijavitelji projektov niso smeli biti ne v
zaposlitvenih ne v raziskovalnih stikih. Leta 2002 so projekte prav tako
ocenjevali tuji strokovnjaki, odločitev o izbiri pa je bila v rokah nacio-
nalnega koordinatorja, ki so mu bile te ocene zgolj v pomoč pri odlo-
čanju. Pri našem preizkusu se je pokazalo, da bi zgolj bibliometrijsko-
tehnicistični kriterij skozi sito spustil manj kot polovico takrat izbranih
raziskovalcev, v letih 2005 in 2008 pa je bilo takšnih kar dve tretjini. Če-
prav so ti podatki seveda pomanjkljivi in ne morejo pravično zaznati
vseh odlik posameznega raziskovalca, odražajo dejstvo, da bo razisko-
valec, ki je v preteklosti že napisal in izpeljal odlične projekte, verjetneje
pripravil nov odličen projekt. Tisto tretjino, ki je v poskusni evalvaciji
rezultatov razpisov za leti 2005 in 2008 izpadla, lahko optimistično pri-
76
