Page 80 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 80
4 Oblike financiranja znanosti

pove približno število različnih tipov projektov (podoktorski projekti,
projekti mladih doktorjev, temeljni, aplikativni, veliki, mali projekti), ki
jih bo na posameznem področju podprla. To pomeni, da so v nekaterih
primerih dobro ocenjeni predlogi lahko tudi zavrnjeni, predlogi skupin
s povprečno slabšimi ocenami pa sprejeti. Optimalne rešitve tega pro-
blema ni, še najbližji ji je verjetno avstrijski model, ki ima pretežno in-
stitucionalno financiranje. Pri izbiranju se zato lahko opirajo izključno
na recenzentske ocene, na število izbranih projektov za različne kate-
gorije pa se ne ozirajo.

Kaj je je pomembnejše, reference prijavitelja ali vsebina projekta? Spomi-
njam se pogovora z Nobelovim nagrajencem prof. Haroldom Walterjem
Krotom, ki je trdil, da je za znanstvenike primeren izključno institucio-
nalni način financiranja, reference prijavitelja pa edini kriterij pri dode-
litvi teh sredstev. Zanimivo, sem rekel, raziskovalci s področja tehnike
pa trdijo ravno obratno. Seveda, jaz govorim o naravoslovju, je odvr-
nil, raziskovanje v tehniki pa je bolj aplikativno usmerjeno, tam je treba
upoštevati predvsem vsebino projekta.

Pri izboljševanju ocenjevalnih postopkov je ves čas aktivno in tudi
kritično sodelovala strokovna javnost, in to tako neformalno (prek me-
dijev, simpozijev, okroglih miz) kot formalno prek znanstvenih svetov
agencij, ki so zadolženi za dopolnjevanje ocenjevalnih postopkov. Leta
2000 je izšla tudi publikacija e sf – pri njenem nastanku je sodelovala
tudi a rr s (European Science Foundation, 2011a) –, ki se posebej po-
sveča podrobnemu analiziranju dilem in predstavljanju uspešnih praks.
A z ocenjevalnimi postopki je povezanih še kar nekaj dilem, zato se bodo
brez dvoma še dopolnjevali.

Zgrešeno programsko financiranje
Delo, 14. februar 2013

Uspešni raziskovalec dr. Jernej Zupanc je eden najsamozavestnejših
mladih mož, kar sem jih kdaj srečala v slovenski znanosti. Govori brez
dlake na jeziku. To je dokazal tudi na zadnji seji sveta za znanost in
tehnologijo (szt), kamor ga je povabil prof. dr. Roman Jerala.

Dr. Zupanc je ob omenjeni priložnosti vzbudil pozornost s svojo na-
zorno predstavitvijo razlogov, zaradi katerih pri nas izgubljamo naj-
bolj izobražene in nadarjene raziskovalce. Po njegovih besedah imamo
pri nas na eni strani zelo obsežen sistem podpore doktorskemu študiju,

78
   75   76   77   78   79   80   81   82   83   84   85