Page 113 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 113
Kulturne in jezikovne prepreke in slovenska podjetja 113
so na splošno visoko internacionalizirana (torej zaposlujejo visoko razgle-
dan kader, z znanjem tujih jezikov, zaposlujejo lokalne ljudi v tujini). Av-
torici v svojem delu tudi navajata, da po raziskavi Language Rich Euro-
pe (2012) približno 25 % vseh podjetij nima izdelane natančne jezikovne
strategije. Več kot polovica pa daje pomenu tujih jezikov pri zaposlovanju
velik pomen.
Seveda jezik ni vse. Ugotovili smo že, da se jezik lahko uporablja na
različne načine, da imajo različni narodi drugačne navade ter pravila pri
uporabi jezika. Različne so tudi navade, šege, pričakovanja … Vse to mo-
rajo podjetja upoštevati, če želijo biti uspešna na tujem trgu.
Raziskava
Namen raziskave je bil dobiti dejanske odgovore podjetij na to, ali obsta-
jajo kulturne in jezikovne prepreke pri poslovanju slovenskih podjetij s
tujimi ter kakšen vpliv ima to na zaposlene. Področje se imenuje »Kul-
turne in jezikovne prepreke in slovenska podjetja«. Za pridobitev teh po-
datkov sem uporabil anketni vprašalnik, ki je vseboval devetnajst vpra-
šanj. Anketni vprašalnik sem izvedel v spletni obliki in ga poslal na 1.300
naslovov, ki sem jih pridobil na spletni strani http://www.sloexport.si/.
Stran sem uporabil predvsem zaradi širokega seznama podjetij, ki sodelu-
jejo s tujimi trgi. Osredotočil sem se predvsem na majhna in srednje veli-
ka podjetja. Raziskava je potekala od 28. 1. 2014 do 1. 2. 2014, pridobil pa
sem 146 rešenih vprašalnikov.
Metoda pridobivanja in zbiranja podatkov
Z namenom pridobiti čim realnejše podatke na področju kulturnih
in jezikovnih preprek v slovenskih podjetjih sem se odločil za kvan-
titativno izvedbo raziskave. Sodelovala so slovenska podjetja, ki po-
slujejo mednarodno in so odgovarjala na devetnajst vprašanj zaprtega
ali odprtega tipa. Podatke sem analiziral in grafično prikazal v po-
glavju 4.3.
Na podlagi raziskovalnih vprašanj sem oblikoval 10 zgoraj zapisanih
hipotez, ki jih bom v nadaljevanju potrdil ali ovrgel.
Predstavitev rezultatov
1. Koliko zaposlenih šteje vaše podjetje?
V raziskavi sem hotel prikazati predvsem mnenja malih in srednje ve-
likih podjetij. Sodelovalo je 146 podjetij, od katerih je bilo mikro podjetij
so na splošno visoko internacionalizirana (torej zaposlujejo visoko razgle-
dan kader, z znanjem tujih jezikov, zaposlujejo lokalne ljudi v tujini). Av-
torici v svojem delu tudi navajata, da po raziskavi Language Rich Euro-
pe (2012) približno 25 % vseh podjetij nima izdelane natančne jezikovne
strategije. Več kot polovica pa daje pomenu tujih jezikov pri zaposlovanju
velik pomen.
Seveda jezik ni vse. Ugotovili smo že, da se jezik lahko uporablja na
različne načine, da imajo različni narodi drugačne navade ter pravila pri
uporabi jezika. Različne so tudi navade, šege, pričakovanja … Vse to mo-
rajo podjetja upoštevati, če želijo biti uspešna na tujem trgu.
Raziskava
Namen raziskave je bil dobiti dejanske odgovore podjetij na to, ali obsta-
jajo kulturne in jezikovne prepreke pri poslovanju slovenskih podjetij s
tujimi ter kakšen vpliv ima to na zaposlene. Področje se imenuje »Kul-
turne in jezikovne prepreke in slovenska podjetja«. Za pridobitev teh po-
datkov sem uporabil anketni vprašalnik, ki je vseboval devetnajst vpra-
šanj. Anketni vprašalnik sem izvedel v spletni obliki in ga poslal na 1.300
naslovov, ki sem jih pridobil na spletni strani http://www.sloexport.si/.
Stran sem uporabil predvsem zaradi širokega seznama podjetij, ki sodelu-
jejo s tujimi trgi. Osredotočil sem se predvsem na majhna in srednje veli-
ka podjetja. Raziskava je potekala od 28. 1. 2014 do 1. 2. 2014, pridobil pa
sem 146 rešenih vprašalnikov.
Metoda pridobivanja in zbiranja podatkov
Z namenom pridobiti čim realnejše podatke na področju kulturnih
in jezikovnih preprek v slovenskih podjetjih sem se odločil za kvan-
titativno izvedbo raziskave. Sodelovala so slovenska podjetja, ki po-
slujejo mednarodno in so odgovarjala na devetnajst vprašanj zaprtega
ali odprtega tipa. Podatke sem analiziral in grafično prikazal v po-
glavju 4.3.
Na podlagi raziskovalnih vprašanj sem oblikoval 10 zgoraj zapisanih
hipotez, ki jih bom v nadaljevanju potrdil ali ovrgel.
Predstavitev rezultatov
1. Koliko zaposlenih šteje vaše podjetje?
V raziskavi sem hotel prikazati predvsem mnenja malih in srednje ve-
likih podjetij. Sodelovalo je 146 podjetij, od katerih je bilo mikro podjetij
