Page 14 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 14
Jezikovno izobraževanje in podjetja
kovnega izobraževanja za podjetja. Empirični del je sestavljen iz raziska-
ve ELAN, ki jo je opravila Evropska unija, in iz analize spletne ankete,
katere namen je ugotoviti, če se slovenska podjetja zavedajo pomena jezi-
kovnega znanja in izobraževanja in na kakšen način slednja vključujejo v
svoje delovanje. Analiza zbranih podatkov kaže na to, da je za večino slo-
venskih podjetij najpomembnejši angleški jezik, da se večina podjetij ne
odloča za pridobivanje evropskih sredstev za tovrstno izobraževanje zara-
di prezapletenih postopkov pridobivanja sredstev ali pa zaradi slabega po-
znavanja področja. Avtorica smelo zaključi, da za premagovanje jezikov-
nih ovir ni dovolj le zavedanje, da prepreke obstajajo, mogoče jih je preseči
z jezikovnim učenjem, ki mora postati del posameznikovega življenja in
organizacij. Posamezniki in organizacije z jezikovnim znanjem so (lahko)
uspešnejši, saj tovrstno znanje predstavlja konkurenčno prednost v števil-
14 nih človekovih zasebnih in podjetniških dejavnostih.
Ana Ravnak Majcen v sestavku Jezikovne in kulturne prepreke v sloven-
skih malih in srednje velikih podjetjih piše o pomenu znanja jezikov in po-
znavanju kulture, običajev, navad in poslovnega bontona za MSP. Pozna-
vanje tujih jezikov in razumevanje tuje kulture podjetjem odpira vrata v
svet, pravi, saj se le tako lahko soočijo in premostijo jezikovne in kulturne
prepreke, s katerimi se srečujejo ob stiku z drugimi narodi. V teoretičnem
delu so obravnavana mala in srednje velika podjetja ter jezikovne in kultur-
ne prepreke, s katerimi se ta srečujejo. Empirični del pa predstavlja raziska-
va, katere namen je ugotoviti, če se slovenska mala in srednje velika podjetja
zavedajo jezikovnih in kulturnih preprek in kakšne ukrepe izvajajo za pre-
moščanje tovrstnih preprek. Ugotovi, da se slovenska podjetja zavedajo po-
membnosti jezikovnihh strategij, vendar pa le-te nimajo zapisane. Zavedajo
se tudi, da ima naložba v izobraževanje na področju tujih jezikov in kul-
turno ozaveščanje pozitiven povratni učinek na poslovanje, vendar podje-
tja redko organizirajo tovrstna izobraževanja. Poleg tega je le 19,79 % anke-
tiranih podjetij odgovorilo, da je že sodelovalo z lokalnimi univerzami, ki
so jim bile v pomoč pri reševanju jezikovnih in kulturnih zagat. Avtoričina
raziskava je tudi dokazala, da slovenska mala in srednje velika podjetja red-
ko zaposlujejo lokalne zastopnike v tujih državah ali poklicne prevajalce (le
okrog 30 odstotkov), od vseh anketiranih podjetij pa jih ima le dobrih 40 %
spletno stran prevedeno v jezike držav, s katerimi poslujejo.
Mario Matijević v prispevku Kulturne in jezikovne prepreke in sloven-
ska podjetja obravnava podobno tematiko. V nekoliko širšem kontekstu
ugotovi, da so kulturne in jezikovne prepreke v poslovnem svetu pomem-
ben faktor poslovanja podjetij. V empiričnem delu predstavlja raziska-
vo, s katero prikaže, v kolikšni meri se slovenska podjetja zavedajo po-
kovnega izobraževanja za podjetja. Empirični del je sestavljen iz raziska-
ve ELAN, ki jo je opravila Evropska unija, in iz analize spletne ankete,
katere namen je ugotoviti, če se slovenska podjetja zavedajo pomena jezi-
kovnega znanja in izobraževanja in na kakšen način slednja vključujejo v
svoje delovanje. Analiza zbranih podatkov kaže na to, da je za večino slo-
venskih podjetij najpomembnejši angleški jezik, da se večina podjetij ne
odloča za pridobivanje evropskih sredstev za tovrstno izobraževanje zara-
di prezapletenih postopkov pridobivanja sredstev ali pa zaradi slabega po-
znavanja področja. Avtorica smelo zaključi, da za premagovanje jezikov-
nih ovir ni dovolj le zavedanje, da prepreke obstajajo, mogoče jih je preseči
z jezikovnim učenjem, ki mora postati del posameznikovega življenja in
organizacij. Posamezniki in organizacije z jezikovnim znanjem so (lahko)
uspešnejši, saj tovrstno znanje predstavlja konkurenčno prednost v števil-
14 nih človekovih zasebnih in podjetniških dejavnostih.
Ana Ravnak Majcen v sestavku Jezikovne in kulturne prepreke v sloven-
skih malih in srednje velikih podjetjih piše o pomenu znanja jezikov in po-
znavanju kulture, običajev, navad in poslovnega bontona za MSP. Pozna-
vanje tujih jezikov in razumevanje tuje kulture podjetjem odpira vrata v
svet, pravi, saj se le tako lahko soočijo in premostijo jezikovne in kulturne
prepreke, s katerimi se srečujejo ob stiku z drugimi narodi. V teoretičnem
delu so obravnavana mala in srednje velika podjetja ter jezikovne in kultur-
ne prepreke, s katerimi se ta srečujejo. Empirični del pa predstavlja raziska-
va, katere namen je ugotoviti, če se slovenska mala in srednje velika podjetja
zavedajo jezikovnih in kulturnih preprek in kakšne ukrepe izvajajo za pre-
moščanje tovrstnih preprek. Ugotovi, da se slovenska podjetja zavedajo po-
membnosti jezikovnihh strategij, vendar pa le-te nimajo zapisane. Zavedajo
se tudi, da ima naložba v izobraževanje na področju tujih jezikov in kul-
turno ozaveščanje pozitiven povratni učinek na poslovanje, vendar podje-
tja redko organizirajo tovrstna izobraževanja. Poleg tega je le 19,79 % anke-
tiranih podjetij odgovorilo, da je že sodelovalo z lokalnimi univerzami, ki
so jim bile v pomoč pri reševanju jezikovnih in kulturnih zagat. Avtoričina
raziskava je tudi dokazala, da slovenska mala in srednje velika podjetja red-
ko zaposlujejo lokalne zastopnike v tujih državah ali poklicne prevajalce (le
okrog 30 odstotkov), od vseh anketiranih podjetij pa jih ima le dobrih 40 %
spletno stran prevedeno v jezike držav, s katerimi poslujejo.
Mario Matijević v prispevku Kulturne in jezikovne prepreke in sloven-
ska podjetja obravnava podobno tematiko. V nekoliko širšem kontekstu
ugotovi, da so kulturne in jezikovne prepreke v poslovnem svetu pomem-
ben faktor poslovanja podjetij. V empiričnem delu predstavlja raziska-
vo, s katero prikaže, v kolikšni meri se slovenska podjetja zavedajo po-
