Page 15 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
Predgovor 15
membnosti kulturnih in jezikovnih preprek ter kakšen pomen podjetja,
ki poslujejo s tujino, dajejo zaposlovanju kadra z znanjem tujega jezika in
poznavanjem kultur. Raziskava je pokazala, da so podjetja običajno po-
zorna na znanje tujih jezikov pri zaposlovanju novih kadrov in se tudi
dobro zavedajo, da nepoznavanje tujih kultur lahko škoduje njihovemu
poslovanju. Avtor ugotovi, da podjetja kljub temu, da se zavedajo pomena
znanja tujih jezikov in poznavanja kulture, ne vlagajo dovolj sredstev v to-
vrstno izobraževanje. Ugotovi tudi, da 82 % anketiranih podjetij ne po-
nuja možnosti izobraževanja o kulturnih razlikah, da 57 % anketiranih
podjetij ne proizvaja izdelkov, ki bi bili odraz slovenske kulture, ter da ve-
čina podjetij razume, da je poznavanje tujih kultur nekaj, kar lahko pod-
jetju prinese ugodnosti pri sklepanju pogodb, naročil, dobavah in drugih
poslovnih aktivnostih.
Urša Gorišek v prispevku Znanje tujih jezikov in zaposljivost piše o
tem, da je znanje tujih jezikov vir konkurenčne prednosti tako za posame-
znike kot za podjetja. Znanje tujih jezikov namreč odpira vrata v svet, saj
omogoča premostitev jezikovnih ovir in uspešno medkulturno komuni-
kacijo. V teoretičnem delu obravnava znanje tujih jezikov, zaposljivost ter
vlogo Evropske unije pri spodbujanju večjezičnosti. V empiričnem delu je
predstavljena raziskava, katere namen je ugotoviti, če oziroma kako zna-
nje tujih jezikov vpliva na zaposljivost v Sloveniji. Analiza je pokazala, da
znanje tujih jezikov poveča zaposljivost kandidatov, prav tako pa se je iz-
kazalo, da je v slovenskih podjetjih najbolj zaželeno znanje angleščine.
Njena raziskava je tudi pokazala, da podjetja raje zaposlijo kandidata z
znanjem tujih jezikov in brez delovnih izkušenj, kot kandidata, ki tega
znanja nima, a ima delovne izkušnje.
Brigita Kukovič se v prispevku Pomen znanja tujih jezikov za gospo-
darstvo Dravinjske doline zaveda, da je znanje tujih jezikov v globalnem
poslovnem svetu za uspešno medsebojno komunikacijo nujno. Podjetja,
pravi, ki poslujejo na mednarodnih trgih ali pa tam vidijo svoje prilož-
nosti, morajo poskrbeti za razvoj svojih zaposlenih tudi na jezikovnem
področju. Dijaki, kot bodoči akterji razvoja podjetij, se morajo zaveda-
ti, da jim jezikovno znanje omogoča večjo konkurenčnost na trgu dela.
Z raziskavo ugotavlja zavedanje o pomenu znanja tujih jezikov na obmo-
čju Dravinjske doline med zaposlenimi v izvozno naravnanih podjetjih
in med dijaki, ki se izobražujejo v šolskem centru na tem območju. Re-
zultati raziskave kažejo, da je znanje tujih jezikov za zaposlene v izvozno
naravnanih podjetjih zelo pomembno, delodajalci pa jih pri tem načelo-
ma podpirajo. Pri vključevanju v jezikovna izobraževanja so večje podpo-
re delodajalcev deležni starejši zaposleni, ki se tudi pogosteje vključujejo
membnosti kulturnih in jezikovnih preprek ter kakšen pomen podjetja,
ki poslujejo s tujino, dajejo zaposlovanju kadra z znanjem tujega jezika in
poznavanjem kultur. Raziskava je pokazala, da so podjetja običajno po-
zorna na znanje tujih jezikov pri zaposlovanju novih kadrov in se tudi
dobro zavedajo, da nepoznavanje tujih kultur lahko škoduje njihovemu
poslovanju. Avtor ugotovi, da podjetja kljub temu, da se zavedajo pomena
znanja tujih jezikov in poznavanja kulture, ne vlagajo dovolj sredstev v to-
vrstno izobraževanje. Ugotovi tudi, da 82 % anketiranih podjetij ne po-
nuja možnosti izobraževanja o kulturnih razlikah, da 57 % anketiranih
podjetij ne proizvaja izdelkov, ki bi bili odraz slovenske kulture, ter da ve-
čina podjetij razume, da je poznavanje tujih kultur nekaj, kar lahko pod-
jetju prinese ugodnosti pri sklepanju pogodb, naročil, dobavah in drugih
poslovnih aktivnostih.
Urša Gorišek v prispevku Znanje tujih jezikov in zaposljivost piše o
tem, da je znanje tujih jezikov vir konkurenčne prednosti tako za posame-
znike kot za podjetja. Znanje tujih jezikov namreč odpira vrata v svet, saj
omogoča premostitev jezikovnih ovir in uspešno medkulturno komuni-
kacijo. V teoretičnem delu obravnava znanje tujih jezikov, zaposljivost ter
vlogo Evropske unije pri spodbujanju večjezičnosti. V empiričnem delu je
predstavljena raziskava, katere namen je ugotoviti, če oziroma kako zna-
nje tujih jezikov vpliva na zaposljivost v Sloveniji. Analiza je pokazala, da
znanje tujih jezikov poveča zaposljivost kandidatov, prav tako pa se je iz-
kazalo, da je v slovenskih podjetjih najbolj zaželeno znanje angleščine.
Njena raziskava je tudi pokazala, da podjetja raje zaposlijo kandidata z
znanjem tujih jezikov in brez delovnih izkušenj, kot kandidata, ki tega
znanja nima, a ima delovne izkušnje.
Brigita Kukovič se v prispevku Pomen znanja tujih jezikov za gospo-
darstvo Dravinjske doline zaveda, da je znanje tujih jezikov v globalnem
poslovnem svetu za uspešno medsebojno komunikacijo nujno. Podjetja,
pravi, ki poslujejo na mednarodnih trgih ali pa tam vidijo svoje prilož-
nosti, morajo poskrbeti za razvoj svojih zaposlenih tudi na jezikovnem
področju. Dijaki, kot bodoči akterji razvoja podjetij, se morajo zaveda-
ti, da jim jezikovno znanje omogoča večjo konkurenčnost na trgu dela.
Z raziskavo ugotavlja zavedanje o pomenu znanja tujih jezikov na obmo-
čju Dravinjske doline med zaposlenimi v izvozno naravnanih podjetjih
in med dijaki, ki se izobražujejo v šolskem centru na tem območju. Re-
zultati raziskave kažejo, da je znanje tujih jezikov za zaposlene v izvozno
naravnanih podjetjih zelo pomembno, delodajalci pa jih pri tem načelo-
ma podpirajo. Pri vključevanju v jezikovna izobraževanja so večje podpo-
re delodajalcev deležni starejši zaposleni, ki se tudi pogosteje vključujejo
